"Poslovanje gospodarskih družb se je lani ob izhodu iz energetske krize izboljšalo, predvsem v energetski dejavnosti, kazalniki uspešnosti pa so v povprečju spet dosegli raven iz leta 2021," v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Neto čisti dobiček je bil lani s 6.699 milijoni evrov nominalno za 10,1 odstotka večji, a se je upoštevaje inflacijo realno povečal skromneje. Izboljšali so se vsi kazalniki uspešnosti poslovanja, še posebej gospodarnost in donosnost prihodkov, ter so bili višji kot pred epidemijo koronavirusa.
Dodana vrednost gospodarskih družb je lani znašala 33.422 milijonov evrov in se je nominalno povečala za 12,1 odstotka.
Lani so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, k povečanju skupnega dobička družb pa je prevladujoče vplivalo močno izboljšanje poslovnega rezultata pri oskrbi z elektriko, plinom in paro. "Na velika nihanja poslovnega rezultata v tej dejavnosti so v zadnjih dveh letih močno vplivali različni dejavniki: nihanje vodostajev rek, velike spremembe cen energentov na trgu, regulacija cen in pogodbe na daljši rok z odjemalci, kar je v letu 2022 na poslovanje vplivalo negativno, v letu 2023 pa pozitivno," pojasnjujejo na Umarju.
Preberi še
Slovenijo rešuje krepitev blagovne menjave
Slovenija vse bolj zadolžena: marca s 59,6 milijarde evrov za 4,7 milijarde večji kot lani.
13.05.2024
Slovenski PMI po skoraj letu dni pozitivno
Indeks proizvodnih aktivnosti se je v opazovanem obdobju povzpel na 58,7 točke.
06.05.2024
EBRD Sloveniji napoveduje pospešitev rasti BDP
Evropska banka za obnovo in razvoj je objavila gospodarsko napoved za regijo.
15.05.2024
Močno izboljšanje poslovanja v nominalnih zneskih so zabeležili še v gradbeništvu (41 odstotkov) in trgovini (4 odstotke), poslovni rezultat pa se je najbolj poslabšal v predelovalnih dejavnostih (–12 odstotkov) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (–11 odstotkov).
BDP v prvem četrtletju stagniral
V prvem četrtletju letos je bila medletna gospodarska rast v Sloveniji podobna kot v zadnjem lanskem; podprta je bila z zasebno in državno potrošnjo, rast investicij se je upočasnila, skupni izvoz pa je ostal medletno nižji. "Realni bruto domači proizvod (BDP) je v prvem letošnjem četrtletju tekoče stagniral (po okoli odstotni rasti v predhodnem četrtletju), medletno pa je bil višji za 2,1 odstotka," ugotavlja Umar.
Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 odstotka, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. "Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila, predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek," pišejo v publikaciji.
Aprila se je medletna inflacija znižala na tri odstotke, kar je najmanj po oktobru 2021. K nižji inflaciji kot marca so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu in obleke ter obutve. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na medletni ravni ostale nespremenjene.
Gospodarske družbe so po letu 2016 povečale obseg dolga in kapitala, delež dolga v virih sredstev pa se je ustalil na približno 50 odstotkih, kar je precej manjša zadolženost, kot ob izbruhu gospodarsko-finančne krize leta 2008, ocenjujejo pri Umarju.
Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je tako še zmanjšala in dosegla najnižjo vrednost doslej, to je 50,1odstotka. V naslednjih letih se je nadaljevala rast vrednosti tako kapitala kot dolga, delež dolga v virih sredstev pa se je po rahlem povečevanju v letu 2023 ponovno nekoliko zmanjšal, na 50,2 odstotka.