Bruselj nam v svojem najnovejšem poročilu napoveduje 5,4-odstotno rast BDP, kar je 1,7 odstotne točke več, kot je Evropska komisija napovedala maja. Precej pa je znižala napoved rasti v naslednjem letu, ko pričakuje enoodstotno rast slovenskega BDP, kar je 2,1 odstotne točke manj kot v spomladanski napovedi.
Napoved rasti BDP Slovenije za letos je druga najvišja v EU, medtem ko je poslabšana napoved za prihodnje leto ena od najnižjih med evropskimi državami.
"Vpliv ruske agresije proti Ukrajini, naraščajoče cene in proizvodni stroški ob zaostrenih finančnih pogojih, pa tudi motnje v dobavnih verigah počasi vplivajo na gospodarstvo," je zapisala Evropska komisija v svojem poletnem poročilu. Kot pravijo, se je močno poslabšalo le zaupanje potrošnikov. Če se v prvem polletju vse našteto še ni posebej poznalo pri gospodarski rasti, pa bo močno oklestilo gospodarsko rast v drugi polovici leta in v letu 2023.
Preberi še
Bo slovenski proračun trpel zaradi inflacije in recesije?
Izboljšane napovedi o gospodarski rasti bi morale ugodno vplivati na gibanje primanjkljaja in javnega dolga.
24.06.2022
EU znižala napoved gospodarske rasti, inflacija še višje
Gospodarsko okrevanje evrskega območja bo šibkejše od pričakovanj, inflacija višja, kaže najnovejša napoved Evropske komisije.
14.07.2022
Zasebno potrošnjo so doslej gnali visoka zaposlenost, povišanje plač in akumulirani prihranki. "Pričakuje pa se, da se bo rast potrošnje zaradi vztrajno visoke inflacije in nižjih realnih plač v nadaljevanju leta in v letu 2023 upočasnila," je napovedala komisija. Hkrati se bo v drugi polovici leta upočasnila rast investicij, ki je bila v prvem četrtletju še močna.
Na zmanjšanje rasti investicij bodo vplivali predvsem naraščajoča negotovost, višji stroški financiranja, nižja pričakovanja glede tujega povpraševanja ter cene investicijskih dobrin in gradbenega materiala. Tudi rast izvoza naj bi se umirila zaradi šibkega zunanjega povpraševanja.
Inflacija letos 7,6-odstotna
Kot napoveduje Bruselj, bo inflacija letos pri nas dosegla 7,6 odstotka, prihodnje leto pa 4,9 odstotka, in sicer ob predpostavki padajočih cen energije in hrane.
Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju medletno raslo za 0,8 odstotka, kar je hitreje od pričakovanj Bruslja v spomladanski napovedi. Na splošno so rast v prvi polovici leta poganjale zasebna potrošnja in naložbe, izvoz pa je zaostajal za rastjo uvoza.
Poletna gospodarska napoved je ena od štirih, ki jih na leto objavi Evropska komisija. Poletna in zimska sta vmesni napovedi in ne vključujeta podatkov o javnih financah.
.webp){kind=icon}
