Bo slovenski proračun trpel zaradi inflacije in recesije?

Nad evropskim in slovenskim gospodarstvom se zgrinjajo temni oblaki, saj se skoraj vse države spopadajo z naraščajočo inflacijo, vse večja pa je tudi verjetnost recesije, torej krčenja gospodarstva.

Poslabšuje se tudi gospodarska klima v Sloveniji, saj se je ta junija poslabšala tako na mesečni kot na letni ravni. Bolj črnogledi so tudi nemški poslovneži, so pokazali najnovejši podatki nemškega inštituta Ifo v Münchnu.

Kaj takšni obeti pomenijo za gibanje slovenskega proračuna in javnega dolga, če upoštevamo, da je naša država izjemno odvisna od izvoza v Evropsko unijo? Preverili smo tudi napovedi o proračunu in dolgu Hrvaške ter Srbije.

Po napovedih Banke Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, obstaja možnost negativnega scenarija, da bi Slovenija padla v recesijo v začetku prihodnjega leta. Naša centralna banka sicer za letos napoveduje 5,8-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 2,4 odstotka.

Javni dolg se bo zniževal

"Ocene gospodarske rasti za Slovenijo so se v zadnjih treh mesecih bistveno izboljšale, kar sta nedavno potrdili tako Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot Banka Slovenije," je na vprašanja Bloomberg Adria odgovoril glavni ekonomist pri Slovenski gospodarski zbornici Bojan Ivanc. "Javni dolg v BDP se bo sčasoma zniževal, enako velja za javnofinančni primanjkljaj. Ključno odprto vprašanje je, do katere mere bo domača fiskalna politika naklonjena blaženju dviga cen energentov pri gospodinjstvih in prebivalstvu. Za zdaj kaže, da je aktualna vlada pri teh odločitvah preudarna, kar je dobro."

Bloomberg

Slovenski proračunski primanjkljaj naj bi letos znašal 5,7 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se znižal na 3,8 odstotka in leta 2024 na 2,8 odstotka, kažejo ocene ministrstva za finance. Ta ocena utegne biti glede na globalne trende vendarle nekoliko optimistična. Celo premier Robert Golob opozarja na resen položaj javnih financ.

Resen položaj javnih financ

"Če minister za finance pravi, da je stanje v proračunu skrb zbujajoče, potem moramo to vzeti skrajno resno. Prejšnja vlada je v zadnjih mesecih sprejela množico odločitev z velikimi posledicami za javne finance. Te niso bile ne predvidene niti niso v celoti knjižene, še več, nekatere naj ne bi imele zakonske podlage," je v pogovoru za časnik Delo poudaril Golob.

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, pa ocenjuje, da javne finance nimajo več manevrskega prostora, da bi absorbirale še en makroekonomski šok.

Če gospodarstvo ne bo raslo po optimističnih napovedih, bi se lahko relativni dolg države zvišal na 80 odstotkov BDP, v primeru recesije pa celo na več.

Ob upočasnitvi gospodarske rasti in morebitnem zdrsu v recesijo prihodki državnega proračuna ne bodo rasli skladno s pričakovanji prejšnjega leta oziroma bodo v primeru recesije celo precej nižji. Če pride do odpuščanj, bo pobranih manj davkov iz naslova dohodnine in davka na dodano vrednost (DDV), več bo seveda tudi izdatkov za socialne transferje.

Nizek javni dolg Srbije

Za primerjavo, hrvaška vlada premiera Andreja Plenkovića za letos načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi padel na 1,6 odstotka. Javni dolg naj bi se z letošnjih 76,2 odstotka BDP zmanjšal na 71,7 odstotka. 

Najbolj ugodne številke javnega dolga ima Srbija, ki za letos napoveduje raven 55,5 odstotka bruto domačega proizvoda, ki se bo prihodnje leto zmanjšal na 54,3 odstotka in leta 2024 na 52,7 odstotka.

Realna nevarnost inflacije

A prav vse države v regiji se tako kot večina svetovnih držav spopadajo z vprašanjem, kako zajeziti inflacijo. Po oceni Banke Slovenije bo letna rast indeksa potrošniških cen letos znašala devet odstotkov, naslednje leto pa naj bi se znižala na 4,5 odstotka. Ciljni vrednosti dveh odstotkov naj bi se menda približala leta 2024. Inflacija je po mnenju ekonomista Bojana Ivanca realna nevarnost ne samo za Slovenijo, ampak za celotno evrsko območje. 

"Glavni izziv inflacije je, da bi postala trajnejše narave in bi se odrazila v indeksaciji plač, pogodbenih razmerjih in podobnem," je Ivanc pojasnil v odgovoru na vprašanje Bloomberg Adria. "To je realna nevarnost za celotno območje evra, ne le za Slovenijo, vendar višje cene za potrošnike nimajo neposredne povezave z javnim dolgom. Na splošno pa višja rast cen dviguje nominalni bruto domači proizvod in znižuje delež dolga v BDP."

Hrvaški prehod na evro

Slovenija je članica evrskega območja že od leta 2007, Hrvaška pa načrtuje prehod na skupno evropsko valuto prihodnje leto. Bojan Ivanc odgovarja na vprašanje, kaj to pomeni za našo južno sosedo. 

"Hrvaška je bila že sedaj efektivno del območja evra zaradi močnih evrskih prilivov iz turizma," je dejal Ivanc. "Prav zaradi tega ni uspela razviti tako konkurenčne industrije, kot je to uspelo Sloveniji, saj je bila hrvaška kuna relativno močna v primerjavi z evrom, in to v daljšem obdobju.  Za izvoznike pa je seveda bolje, da domača valuta nekoliko izgublja."