Slovenci med najbolj varčnimi v EU; a lani manj kot rekordnega leta 2020

Vsako leto 31. oktobra obeležujemo svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike.

Po podatkih Statističnega urada RS so gospodinjstva v Sloveniji lani v primerjavi z letom prej v povprečju privarčevala manj. Rast njihovih finančnih sredstev se je precej upočasnila, rast obveznosti pa okrepila. A kljub temu je povprečna zadolženost v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in Evropski uniji ostala nizka.

Stopnja varčevanja se od rekordnega leta 2020 znižuje

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se po rekordno visoki stopnji (21,9-odstotni)  leta 2020 v Sloveniji postopno znižuje. Lani je bila v primerjavi z letom prej nižja za 3,3 odstotne točke in je znašala 14 odstotkov. Dolgoletno povprečje sicer znaša 13,8 odstotkov.

Med državami EU je bila v prejšnjem letu stopnja bruto varčevanja najvišja v Nemčiji (19,9-odstotna), najnižja pa na Slovaškem (5,2-odstotna). V Sloveniji je bila med opazovanimi državami članicami EU peta najvišja, hkrati pa tudi nekoliko višja od povprečja v evrskem območju (13,5 odstotka) in EU (12,6 odstotka).

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v EU pada

Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. Lani se je nominalna rast razpoložljivega dohodka nadaljevala v vseh članicah EU. V primerjavi z 2021 je bila najvišja na Češkem (15,6-odstotna), najnižja pa na Švedskem (2,0-odstotna). V Sloveniji je bila 9,8-odstotna in je tako v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka povprečnega gospodinjstva v evrskem območju (6,4 odstotka) in EU (7,2 odstotka).

Izdatki, ki so jih gospodinjstva namenila za potrošnjo, so se v vseh opazovanih državah EU lani povečali. Po podatkih statistikov je bila v primerjavi z letom prej rast najizrazitejša na Češkem (19,2-odstotna), najnižja pa na Švedskem (3,9-odstotna). V Sloveniji je znašala 14 odstotkov, kar je nekoliko več od povprečja v evrskem območju (11,5 odstotka) in EU (12 odstotkov).

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zaradi višje rasti izdatkov za potrošnjo od rasti njihovega razpoložljivega dohodka v vseh opazovanih državah EU znižala. Upad je bil najizrazitejši v Španiji (za 6,2 odstotne točke), najmanj izrazit pa na Švedskem (za 2,1 odstotne točke). V preostalih opazovanih državah EU se je stopnja bruto varčevanja znižala v razponu od 2,8 odstotne točke do 5,7 odstotne točke.

Izrazito počasnejša rast finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev

Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) so ob koncu prejšnjega leta znašala 73,6 milijarde evrov. Po rekordni rasti v 2021 (za 7,8 milijarde evrov) so se lani povečala v izrazito manjšem obsegu (za 2,7 milijarde evrov). 

K temu povečanju so kljub obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer in višjim nominalnim dohodkom največ prispevale bančne vloge gospodinjstev (za dve milijardi evrov); pri teh medletna rast ostaja blizu zgodovinsko najvišje ocenjene vrednosti iz leta 2020 (2,3 milijarde evrov).

Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi delnice in drug lastniški kapital (skupno za pol milijard evrov), gotovina (za 0,3 milijarde evrov), komercialni krediti in druge terjatve ali obveznosti (skupno za 0,2 milijarde evrov) ter posojila (za 0,1 milijarde evrov). Zavarovanja in pokojninske sheme so skupno upadli za 0,3 milijarde evrov, dolžniški vrednostni papirji pa za 0,03 milijarde evrov.

Delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v BDP se je v zadnjih sedmih letih vztrajno povečeval, lani pa se je medletno občutno zmanjšal (za 6,6 odstotne točke) in je predstavljal 129,1 odstotkov BDP. To je precej manj od povprečja evrskega območja  (216,2 odstotka BDP) in EU (212,1 odstotka BDP).

Slovenci ostajamo nenaklonjeni tveganju

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se lani v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila, je še razvidno iz podatkov statističnega. Najvišji delež so še vedno predstavljale vloge in gotovina (49,2 odstotka; v okviru teh je delež vlog znašal 39,3 odstotka). Sledili so delnice in drug lastniški kapital (31,7 odstotka), zavarovanja in pokojninske sheme (11,6 odstotka), dolžniški vrednostni papirji, komercialni krediti in druge terjatve (skupno 5,3 odstotka) ter posojila (2,3 odstotka).

Delež varčevanja v obliki vlog se je lani v primerjavi z letom prej opazno povečal, in sicer za 1,4 odstotne točke. Nekoliko so zrasli tudi deleži posojil (za 0,1 odstotne točke) in gotovine ter komercialnih kreditov in drugih terjatev ali obveznosti (skupno za 0,06 odstotne točke), medtem ko so se nekoliko zmanjšali deleži dolžniških vrednostnih papirjev (za 0,1 odstotne točke), delnic in drugega lastniškega kapitala (za 0,6 odstotne točke) ter zavarovanj in pokojninskih shem (za 0,9 odstotne točke).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar