Kakšna gospodarska rast se Sloveniji napoveduje v letu 2026?

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju presenetilo s petodstotno medletno rastjo, kar je največja rast v zadnjih letih. Rast so spodbujali predvsem domača poraba, investicije in državni infrastrukturni projekti, okrepile pa so se tudi storitve in predelovalne dejavnosti.

Odpornost slovenskega gospodarstva se je kljub vojni na Bližnjem vzhodu, dražji energiji in povečani negotovosti ohranila tudi na začetku tretjega četrtletja, je nedavno sporočila Banka Slovenije.

Bo slovensko gospodarstvo nadaljevalo s pospeškom drugega četrtletja? Zbrali smo napovedi za gospodarsko rast v letu 2026.

Banka Slovenije napoveduje 1,9-odstotno rast

Banka Slovenije letos pričakuje 1,9-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se v letih 2027 in 2028 okrepila na 2,2 odstotka. Rast bo sprva temeljila predvsem na zasebni in državni porabi, ki ju bodo podpirali rast plač, tesen trg dela ter izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Gospodinjstva bodo zaradi poslabšanega zaupanja del večjih dohodkov namenila previdnostnemu varčevanju, v junijski analizi ugotavlja centralna banka.

Investicije se bodo medtem v prvih dveh letih zmanjšale zaradi negotovosti, višjih stroškov in zaključevanja evropskega programa za okrevanje in odpornost. Ob stabilizaciji mednarodnih razmer naj bi se pozneje okrepila izvoz in investiranje, vendar bodo okrevanje še naprej omejevali slabši pogoji menjave in naraščajoči stroški dela.

Evropska komisija napoveduje 1,9-odstotno rast

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se leta 2027 okrepila na 2,3 odstotka. Rast bosta podpirali predvsem zasebna poraba in visoka raven naložb, medtem ko bo prispevek neto izvoza zaradi slabšanja konkurenčnosti in dražje energije po ocenah njenih ostal negativen.

Zaposlenost naj bi ostala visoka, brezposelnost pa nizka, pri čemer bosta porabo spodbujala rast plač, tudi januarski 16-odstotni dvig minimalne plače, in stabilen trg dela. Inflacija bo zaradi višjih cen energije letos znova višja, razmeroma visoka pa bo ostala tudi prihodnje leto. Komisija pričakuje povečanje javnofinančnega primanjkljaja na 3,3 odstotka BDP letos in 3,5 odstotka leta 2027, medtem ko naj bi se delež javnega dolga z lanskih 65,7 odstotka do leta 2027 zmanjšal na 65,1 odstotka BDP.

OECD napoveduje 1,9-odstotno rast

Gospodarska rast do konca leta se po projekcijah OECD ocenjuje na 1,9 odstotka z napovedanim okrepitvijo na 2,2 odstotka v letu 2027, pri čemer glavno gonilo rasti ostajata domače povpraševanje in investicije. K domači porabi ključno prispevajo odporni realni dohodki ter javna poraba, medtem ko obsežne javne investicije in obnova po poplavah močno spodbujajo naložbeni cikel.

Kljub temu zunanji pritiski, predvsem šibkejše tujo povpraševanje ter geopolitične negotovosti, kot je konflikt na Bližnjem vzhodu, predstavljajo opazno tveganje in obremenjujejo izvozni sektor. Inflacija naj bi se zaradi višjih stroškov energije in napetega trga dela zvišala na 3,3 odstotka, kar je opazen skok v primerjavi z 2,5 odstotka v letu 2025.

Coface napoveduje 2,5-odstotno rast

Francoska zavarovalna skupina Coface medtem slovenskemu gospodarstvu napoveduje 2,5-odstotno rast v letu 2026, prihodnje leto pa naj bi se upočasnila na 1,8 odstotka. Gospodarsko aktivnost bodo po njihovo podpirali poraba gospodinjstev, evropska sredstva ter naložbe v industrijo in infrastrukturo, vendar se razlike med panogami povečujejo.

Najugodnejše obete ima farmacevtska industrija zaradi močnega izvoza in rastočega povpraševanja, medtem ko avtomobilski sektor ob prehodu na električna vozila, kitajski konkurenci in visokih stroških ostaja bolj tvegan. Coface kljub temu ob izboljšanju kupne moči v Evropi pričakuje njegovo ciklično okrevanje.

Analitiki Cofacea še poudarjajo, da slovenski izvoz raste hitreje kot v primerljivih državah, k čemur poleg ugodnejšega nemškega cikla prispeva zagon novih farmacevtskih proizvodnih zmogljivosti.

Mednarodni denarni sklad napoveduje dvoodstotno rast

Mednarodni denarni sklad (MDS), ki je na začetku leta Sloveniji napovedoval gospodarsko rast v višini 2,2 odstotka, je aprila zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu napoved letošnje rasti znižal na dva odstotka. Dodatno je znižal še napoved za leto 2027 z 2,3 na 2,1 odstotka.

MDS opozarja, da konflikt svetovno gospodarstvo prizadene prek višjih cen surovin, okrepljenih inflacijskih pričakovanj in zmanjšane pripravljenosti vlagateljev na tveganje, končne posledice pa bodo odvisne od njegovega trajanja in intenzivnosti. Inflacija v Sloveniji naj bi se z lanskih 2,5 odstotka letos zvišala na 2,9 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 2,1 odstotka. Rast evrskega območja naj bi se medtem z lanskih 1,4 odstotka letos umirila na 1,1 odstotka in se leta 2027 okrepila na 1,2 odstotka.

Umar napoveduje 3,8-odstotno rast

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v četrtek napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišal z dveh na 3,8 odstotka. Rast bo po njegovi oceni podprta z okrevanjem izvoza, močnimi investicijami in večjo potrošnjo gospodinjstev.

Pospešek v prvi polovici leta je bil posledica zagona novih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer.

S&P Global napoveduje 1,8-odstotno rast

Bonitetna agencija S&P Global Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se prihodnje leto okrepila na 2,1 odstotka. Gospodarstvo pričakujejo, da bo ostalo razmeroma odporno proti posledicam vojne na Bližnjem vzhodu in dražji energiji, čeprav bosta dejavnika zvišala inflacijo, podražila uvoz energentov in začasno zavrla rast.

Tudi v S&P Global menijo, da bodo rast podpirali domače povpraševanje in visoke javne investicije, med drugim približno 600 milijonov evrov evropskih sredstev ter skoraj 400 milijonov evrov iz sklada za obnovo. Zasebno porabo naj bi spodbujala več kot šestodstotna rast plač, medtem ko naj bi brezposelnost ob tesnem trgu dela ostala pri nizkih 3,9 odstotka. Med ključnimi tveganji S&P opozarja na višjo inflacijo od pričakovane in negotovo zunanje povpraševanje, zlasti zaradi odvisnosti Slovenije od gospodarskih gibanj v Nemčiji in Avstriji.

Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo 2,2-odstotno rast

Analitiki Bloomberg Adria medtem za celotno leto 2026 pričakujejo približno 2,2-odstotno gospodarsko rast ob povprečni inflaciji v višini 2,9 odstotka, so zapisali v spomladanski analizi. Rast poganja predvsem domače povpraševanje, dodajajo.

Zunanja trgovina je na začetku leta zavirala gospodarsko aktivnost, rast dohodkov še podpira potrošnjo, gradbena dejavnost pa ostaja živahna, vendar podatki o dovoljenjih nakazujejo ohlajanje, so še zapisali analitiki.

EBRD napoveduje 3,6-odstotno rast

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem najnovejšem poročilu zvišala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo na 3,6 odstotka, kar je za 1,6 odstotne točke več od junijske ocene, medtem ko napoved za prihodnje leto ostaja nespremenjena pri 2,2 odstotka.

Glavni razlogi za višjo oceno so okrepljene naložbe v obnovo po poplavah leta 2023, ponovna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, okrevanje izvoza ter znatno višja stopnja rast obsega posojil podjetjem. Kljub pozitivnim obetom ostajajo javne finance pod pritiskom zaradi izdatkov za popoplavno obnovo ter reforme plač v javnem sektorju. Med glavnimi tveganji za nadaljnjo gospodarsko rast EBRD izpostavlja ovire pri izvozu.

Članek smo dopolnili z novo napovedjo Umarja in EBRD.