.webp){kind=icon}
Evropska komisija je v spomladanski napovedi zvišala napovedi gospodarske rasti. Letos se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) povečal za 1,2 odstotka, v leta 2024 pa za 2,2 odstotka, napoveduje Evropska komisija. To je 0,2 odstotne točke višje, kot so napovedovali v zimski napovedi. Mednarodni denarni sklad (MDS) je pred mesecem napovedi znižal. Kakšne so napovedi drugih tujih in domačih inštitucij?
Napoved rasti so zvišali za celotno evropsko gospodarstvo. V letu 2023 naj bi po novi oceni zraslo za odstotek (zimska napoved: 0,8 odstotka), leta 2024 pa za 1,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke višje kot v zimski napovedi. Gospodarstvo v evroobmočju bo leta 2023 zraslo za 1,1 odstotka, v letu 2024 pa za 1,6 odstotka.
Zasebna potrošnja bo še naprej rasla
Upočasnitev rasti se je iz druge polovice leta 2022 prelila tudi v letu 2023. Nižje cene energije, zmanjševanje omejitev pri dobavi in močan trg dela so podpirali rast v prvem trimesečju 2023. Po dveh letih hitre rasti se bo po oceni Evropske komisije zasebna potrošnja še naprej povečevala, v letih 2023 in 2024 za 1,75 in dva odstotka. Podpirale jo bodo nadaljnja rast zaposlovanja in naraščajoče plače, znova naj bi se povečala tudi stopnja varčevanja. Javne naložbe bodo po pričakovanjih ostale povišane zaradi ukrepov, ki jih financira mehanizem za okrevanje in odpornost, in skladov kohezijske politike Evropske unije (EU).
Preberi še
Inflacija v Sloveniji nekoliko popustila, a še vedno visoko
K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač.
28.04.2023
MDS napoved rasti Slovenije popravil nekoliko navzdol
Mednarodni denarni sklad Sloveniji letos napoveduje 1,6-odstotno rast BDP.
11.04.2023
Kljub slabšim pogojem financiranja naj bi podjetja vlagala tudi v tehnologije za povečanje produktivnosti, saj je razpoložljivost delovne sile omejena, plače pa naj bi se hitro povečevale. Prispevek neto izvoza k rasti naj bi ostal nevtralen, izboljšanje trgovinskih pogojev pa bo prispevalo k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance, ki naj bi znova beležil presežek.
Ciljna inflacija šele po letu 2024
Pričakujejo, da bo inflacija ostala visoka v letu 2023 in se bo nekoliko zmanjšala v letu 2024. Napoved inflacije so zvišali v letu 2023 s 6,1 na sedem odstotkov, za prihodnje leto pa s 3,5 na 3,8 odstotka. Zaposlenost naj bi se še naprej izboljšala, stopnja brezposelnosti pa naj bi še dodatno upadla. Javnofinančni primanjkljaj bo letos dosegel 3,7 odstotka, leta 2024 pa se bo zmanjšal na 2,9 odstotka BDP.
Rast slovenskega gospodarstva se je v drugi polovici leta 2022 upočasnila. Kljub temu se je slovensko gospodarstvo v preteklem letu razširilo za 5,4 odstotka. Rast sta v letu 2022 poganjala domače povpraševanje in kopičenje zalog. Negativno je na rast vplival neto izvoz. V zunanji trgovini je Slovenija znova ustvarila primanjkljaj, potem ko je od leta 2011 ustvarjala zunanjetrgovinski presežek. Zaposlovanje se je še naprej hitro povečevalo, realne plače pa so upadale. Zasebna potrošnja se je povečala za 8,9 odstotka, k čemur so pripomogli državni ukrepi za zmanjševanje vpliva visokih cen energentov, prihranki gospodinjstev pa so se zmanjšali.
