Slovenija ujeta v inflacijsko spiralo; kdaj se bo izvila iz nje?

Vojna v Ukrajini je pognala cene energentov v nebo, zaradi višjih proizvodnih stroškov se je inflacija prenesla na druge skupine proizvodov. To so izkoristili zaposleni, ki so ob pomanjkanju ustreznih kadrov in zavedanju, da se delodajalci soočajo z velikimi pritiski, zahtevali višje plače. Sledile so nove zahteve in stavkovni pritiski. Delodajalci na različne načine vabijo zaposlene; večini je skupno, da morajo razmišljati o dogoboru o višjih plačah. Slovenija se je ujela v inflacijsko spiralo, vprašanje pa je, kdaj se ji bo uspelo iz nje izviti.

"Glavni vzrok za začetek inflacije je bil gotovo v dvigu cen surovin in energentov, nato pa se je začelo. In sedaj vidimo, da bi vsi radi višje plače in pokojnine, kar se na koncu pozna na cenah – in spirala se vrti," je dogajanje za Bloomberg Adria orisal ekonomist Marko Jaklič. Centralne banke, tudi evropska, počasi dvigujejo obrestne mere, da bi zajezile inflacijo, a hkrati ne želijo preveč hiteti, da gospodarstva ne bi potisnile v recesijo.

STA

"Mislim, da smo se temu izognili, vsaj za letošnje leto, saj se napovedujejo manjše gospodarske rasti, a tudi vztrajna inflacija. Ne bom presenečen, če bo tudi letošnja okrog desetih odstotkov," pravi Jaklič. Meni, da bi v primeru, da inflacija preseže to mejo, z bolj restriktivno politiko posegle tudi centralne banke, četudi bi s tem tvegale recesijo. Največji dejavnik tveganja bo tudi letošnjo jesen cena energentov.

Velik pritisk na delodajalce

Višji stroški kmalu sprožijo večje apetite po dvigih plač, zaposleni pa imajo boljše pogajalsko izhodišče kot kadar koli. Delodajalci imajo težave pri iskanju ustrezne delovne sile ne glede na izobrazbo. Mnogi delavci iz manj razvitih držav, na katere smo računali v preteklih letih, Slovenijo vidijo le še kot odskočno desko, saj v Avstriji in Nemčiji dobijo precej višje plače, meni Jaklič.

Napovedati, kdaj se bo Slovenija izvila iz inflacijske spirale, je nemogoče, a gotovo ne pred letom 2024, meni Jaklič, ki letos prav tako ne pričakuje recesije, saj je prepričan, da so "zadeve veliko bolj predvidljive kot lansko leto". Rast bo dosegla okrog en odstotek. Morda bo to prineslo tudi nekaj olajšanja na trg dela, a pritisk bo še nekaj časa gotovo vztrajal. 

Prisiljeni v višanje plač

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji že od sredine lanskega leta vztraja blizu rekordno nizkih stopenj. Na medletni ravni se je začela zniževati aprila 2021; januarja je bila s 3,2 odstotka anketna stopnja brezposelnosti najnižja po osamosvojitvi. A ni pričakovati, da bi se razmere na trgu dela v kratkem bistveno in hitro obrnile. "V prihodnjih mesecih pričakujem nadaljnje zniževanja brezposelnosti," je za Bloomberg Adria dejala vršilka dolžnosti generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.

V zadnji raziskavi Napovednik zaposlovanja, ki jo izvaja zavod, je več kot polovica delodajalcev (56,8 odstotka) sporočila, da se je v preteklih šestih mesecih soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev. Na trgu je velik primanjkljaj kadrov, neskladja se poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra pa so vse pogostejše. Pogosteje se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov soočajo velika podjetja. Najvišji deleži delodajalcev, ki sporočajo težave pri iskanju delavcev, pa so značilni za zdravstvo in socialno varstvo, gostinstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, izobraževanje, gradbeništvo ter promet in skladiščenje.

Pomanjkanje ustreznih kadrov vpliva tako na postopke zaposlovanja kot tudi na poslovanje podjetij in organizacij. Polovica delodajalcev, ki je imela težave z zaposlovanjem določenih kadrov, v raziskavi navaja, da je morala zaradi tega podaljšati postopke zaposlovanja. Pogosto se tudi zgodi, da delodajalci na razpisana delovna mesta ne zaposlijo nikogar, iščejo delavce v tujini ali z namenom blaženja težav pri iskanju novih sodelavcev spremenijo, razširijo oziroma omilijo pogoje glede zahtevane izobrazbe, izkušenj in drugih znanj.

V raziskavi je slabih 12 odstotkov (11,7 odstotka) delodajalcev sporočilo, da so se zaradi težav ob pomanjkanju kadrov odločili ponuditi višjo plačo ali druge bonitete.

Kje se bo umirila jedrna inflacija?

Ekonomist Igor Masten je v pogovoru za televizijo Bloomberg Adria ocenil, da je plačna in inflacijska spirala ekonomski fenomen, ki podira pričakovanja in napovedi menedžerjev, saj se jim z zahtevami po višjih plač sesuvajo načrti glede izdatkov, kar vpliva na cene. "Mislim, da je splošna inflacija dosegla vrh, izziv pa ostaja znižanje jedrne inflacije, ki ne vključuje inflacijskih pritiskov, ki so hitro spremenljivi, kot so energenti," pojasnjuje Masten. Medtem ko se je splošna stopnja inflacije v območju evra prejšnji mesec znižala za 0,1 odstotne točke, na 8,5 odstotka, se je jedrna inflacija, ki jo pozorno spremlja Evropska centralna banka (ECB), zvišala za 0,3 odstotne točke – na rekordnih 5,6 odstotka. 

Ključno bo vprašanje, na katerih ravneh se bo oblikovala jedrna inflacija. Na trgih sicer obstaja optimizem, da se bo hitro vrnila na dva odstotka, a precej analitikov in ekonomistov opozarja, da so ta pričakovanja lahko preuranjena, pravi Masten. Prepričan je, da se precenjuje samodejen padec inflacije. "Glavni dejavnik, ki mu centralne banke končno posvečajo pozornost, so inflacijski pritiski, ki prihajajo s trga dela," dodaja.