.webp){kind=icon}
Državni zbor je danes sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2023, s katerim prihodke znižujejo za 233 milijonov evrov, na 13,14 milijarde evrov, odhodke pa za 609 milijonov evrov, na 16,08 milijarde evrov. Za rebalans je glasovalo 53 poslancev, poleg koalicijskih še oba predstavnika narodnih manjšin, proti pa je glasovalo 28 poslancev iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenija (NSi).
Kljub občutnemu zmanjšanju odhodkov ti ostajajo rekordni, premier Robert Golob pa je včeraj dejal, da bo primanjkljaj naslednje leto v okvirih evropskega fiskalnega pravila, torej treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Z rebalansom se javnofinančni primanjkljaj znižuje za 376 milijonov evrov in bo znašal 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP.
"Naše javne finance so v bistveno boljši kondiciji, kot se govori," je v oddaji Studio ob 17. zatrdil Golob.
Preberi še
Golob: Primanjkljaj bo naslednje leto pod tremi odstotki BDP
Gospodarska združenja so se včeraj izrekla proti predlaganemu rebalansu.
24.05.2023
Fiskalni svet: 'Proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo'
Primanjkljaj državnega proračuna bo glede na lani višji za 2,2 odstotne točke.
08.05.2023
Razlog za t. i. tehnični rebalans je reorganizacija državne uprave, ki se je je lotila aktualna vlada, pri pripravi pa so upoštevali tudi pomladansko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za leto 2023 ter proračunska gibanja v začetku letošnjega leta, so sporočili v izjavi za javnost.
Prihodki v proračun se znižujejo za 1,7 odstotka, in sicer zaradi nižjih davčnih prihodkov iz naslova dohodnine, davka na prihodke pravnih oseb in prihodkov iz Evropske unije (EU). Za 3,6 odstotka nižji odhodki pa so predvsem posledica "nižjega obsega potrebnih sredstev" za blaženje energetske draginje, še pravijo pri vladi. Nižja je tudi rezerva za financiranje kovidnih ukrepov in izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje med letoma 2021 in 2027.
Prav nižja predvidena sredstva za boj z energetsko draginjo so sicer včeraj razburila gospodarstvenike. Gospodarska združenja so se namreč izrekla proti predlaganemu rebalansu proračuna, ker da je v škodo gospodarstvu.
"Nižji primanjkljaj proračuna je predvsem posledica manjših načrtovanih odhodkov v povezavi z energetsko draginjo, kar je povezano s padcem promptnih in forward cen zemeljskega plina in električne energije … Vlada bi morala kot dober gospodar te prihranke proračuna vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov. S tem bi jim zagotovila konkurenčne pogoje poslovanja, zaščitila številna delovna mesta in povečala proračunske prihodke skozi davke in prispevke," so zapisali pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
