Paolo Gentiloni: 'Personalizirana' fiskalna pravila, a ne 'a la carte'

V zadnjih dveh letih so evropske države sprostile fiskalno politiko in evroobmočje preplavile s približno 530 milijardami evrov za boj proti posledicam pandemije in ruske invazije na Ukrajino. Zdaj bodo morale trošenje omejiti, saj znova prihaja fiskalno pravilo, a v novi preobleki. "Ni skrivnost, da smo odsotnost fiskalnega pravila v Sloveniji dodobra izkoristili ter pomagali gospodinjstvom in podjetjem v boju z energetsko draginjo; a razumemo, da je uveljavitev pravil nujna," je na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob.

Golob, ki je imel nagovor ob razpravi o reformi ekonomskega upravljanja Evropske unije (EU), je predvsem poudaril, da je pri pripravi novih fiskalnih pravil ključna fleksibilnost. "Potrebujemo nova pravila, ki morajo biti prilagojena novi normalnosti in novim izzivom," je bil jasen premier. Kljub napovedanim reformam pa je Golob prepričan, da bo Slovenija v prihodnjem letu znova izpolnjevala fiskalno pravilo. 

Pot do nižjega dolga

To sicer glede na analizo fiskalnega sveta ne bo tako enostavno. V novih smernicah Evropske komisije, ki bodo državam članicam služile za pripravo dokumentov s proračunskimi in reformnimi načrti za leto 2024, je poudarjeno predvsem, da se delež javnega dolga zmanjšuje ali ostane na preudarni ravni in da se proračunski primanjkljaj srednjeročno ohranja pod referenčno vrednostjo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Ob tem bo analiza vzdržnosti javnega dolga zavzela osrednjo vlogo pri določitvi poti fiskalnega prilagajanja.

Simulacije, ki jih je pripravil Aleš Delakorda iz fiskalnega sveta, kažejo, da bi se lahko slovenski javni dolg dolgoročno, do leta 2037, znižal le, če bi bila v prehodnem štiriletnem obdobju (od 2024 do 2027) rast primarnih izdatkov nižja od predvidene rasti nominalnega BDP.

Pakt za stabilnost in rast kot zgornji prag dopustnega javnega dolga opredeljuje 60 odstotkov BDP, kot zgornji prag javnofinančnega primanjkljaja pa tri odstotke BDP. "Če bi želeli javni dolg v letu 2037 tako znižati na raven okoli 60 odstotkov BDP, bi torej morala povprečna letna stopnja rasti primarnih izdatkov v obdobju med letoma 2024 in 2027 namesto 4,5 odstotka iz osnovnega scenarija znašati nekaj manj kot štiri odstotke, kar je 0,5 odstotne točke manj od predpostavljene rasti nominalnega BDP," ugotavlja Delakorda.

Pravila po meri?

Pa vendar – kot obljubljajo v Bruslju, ne bo vse tako črno-belo, saj bodo nova fiskalna pravila "personalizirana" oziroma diferencirana glede na izzive držav članic v zvezi z javnim dolgom. "Na državah je, da predstavijo svojo pot zmanjšanja javnega dolga, ampak to hkrati ne pomeni, da imajo fiskalno politiko 'a la carte'," je na Brdu poudaril tudi Paolo Gentiloni, komisar za gospodarstvo pri Evropski komisiji.

Ob tem je znova poudaril, da ne gre samo za varčevanje, ker je treba upoštevati oba vidika. "Na eni je raven dolga, na drugi pa so investicije, ki jih je treba ohraniti, če resno mislimo s cilji zelene tranzicije in digitalizacije," je dejal Gentiloni. Hkrati je opozoril, da komisija nima časovnega razkošja, ker trgi pričakujejo, da bodo dostavili fiskalna pravila, sploh ob monetarnem zategovanju pasu ECB.

"Sposobnost prilagajanja naših javnofinančnih politik in odločitev spreminjajočim se razmeram terja prožnost v razmišljanju. A obenem potrebujemo skupen okvir pravil. Ne moremo delovati brez vsakršnega skupnega okvirja," je povedal Gentiloni. Reforma Pakta za stabilnost in rast, ki je zdaj v javni razpravi po vsej EU, naj bi postavila preglednejši, enostavnejši in učinkovitejši okvir za gospodarsko upravljanje v EU.

Bloomberg Mercury

 

Različna izhodišča

Komisija ocenjuje, da bo leta 2023 skupni primanjkljaj območja evra znašal 3,7 odstotka BDP, kar se približuje ravni 3,5 odstotka pred pandemijo in je daleč pod sedmimi odstotki, kar so dosegli leta 2020. Težava pa je, da so izhodišča držav glede javnega dolga zelo različna. "Tudi v tej luči morajo biti fiskalna pravila fleksibilna," je opozoril finančni minister Klemen Boštjančič. Prav tako od Evropske komisije pričakuje, da bo imela enake zahteve do vseh držav, večjih in manjših.

Na neenake položaje držav je opozoril tudi portugalski finančni minister Fernando Medina, ki je med drugim poudaril, da se severno- in vzhodnoevropske države soočajo z večjimi pritiski na javne finance zaradi energetske draginje v primerjavi z južnoevropskimi. "V nekaterih državah je dolg od 25 do 30 odstotkov BDP, pri drugih pa od 60 do 70 odstotkov BDP. Kljub temu moramo vse obravnavati enako," je poudaril portugalski minister. Po njegovih besedah se je spremenil tudi politični zemljevid, saj na njem ni več preproste delitve na varčnejše in zapravljivejše članice.

Za določitev poti javnega dolga v daljšem časovnem obdobju je v veliki meri pomemben izhodiščni položaj javnih financ, v svoji analizi ugotavlja tudi Delakorda. "Zato je tudi pred uveljavitvijo spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja v EU izjemno pomembno odgovorno upravljanje domačih javnih financ," opozarja. V nasprotnem primeru bo po njegovih besedah vsaj v začetnem prehodnem obdobju sistema ekonomskega upravljanja zahtevana večja prilagoditev rasti izdatkov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar