Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj, v kateri je napoved letošnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP) zvišal za 0,4 odstotne točke, na 1,8 odstotka, za prihodnje leto pa jo je poslabšal za 0,1 odstotne točke, na 2,5 odstotka.
Letos pričakujejo postopno umirjanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka; ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto nadalje postopno umirjala, proti dvema odstotkoma bi se lahko znižala šele po letu 2024.
S postopnim umirjanjem rasti cen bo inflacija konec letošnjega leta 5,1-odstotna, v povprečju leta pa predvsem zaradi visoke ravni v začetku leta 7,1-odstotna. Pričakujejo, da se bo inflacija v odsotnosti zunanjih šokov v naslednjem letu še naprej umirjala in naj bi ob podpori ukrepov denarne politike do konca leta padla pod tri odstotke.
Preberi še
Slovenija decembra z najvišjim skokom gradbenih aktivnosti v EU
V Sloveniji decembra na mesečni ravni 10,6-odstotna, na letni ravni kar 74,5-odstotna rast gradbenih del.
20.02.2023
Visoka inflacija lani spodjedla rast povprečnih plač
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2022 je znašala 2.023,92 evra in je bila nominalno višja, realno pa nižja od plače za leto 2021.
15.02.2023
Milijoni za okrevanje: Slovenija ni dosegla še niti enega cilja
Slovenija je prvi zahtevek za črpanje 50 milijonov evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in razvoj posredovala oktobra, a ta še vedno ni bil izplačan.
15.02.2023
Domača gospodarska rast lani 5,4-odstotna
Surs ugotavlja, da je bila gospodarska rast izrazitejša v prvi polovici leta.
14.02.2023
Tveganja za uresničitev napovedi so zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih. Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in tudi pandemske razmere.
Nekaj je tudi možnosti, da bi bila gospodarska rast na globalni ravni, v Evropski uniji (EU) in v Sloveniji v primeru hitrejšega zniževanja inflacije ali višje zasebne potrošnje višja od osrednje napovedi. Pozitiven vpliv na gospodarsko rast bi imeli tudi še učinkovitejše črpanje celotnega paketa sredstev EU in javnofinančni učinki reformnih ukrepov.
Kazalniki zaupanja nizko
"Kazalniki zaupanja so v začetku letošnjega leta še vztrajali na nizkih ravneh, signali iz mednarodnega okolja pa kažejo na znatno manjšo negotovost glede oskrbe z energenti in gibanja njihovih cen ter postopno izboljševanje obetov v primerjavi z jesenskimi napovedmi," je ocenila direktorica Umarja Maja Bednaš.
Po njenem je spodbuden tudi podatek o rasti BDP v zadnjem lanskem četrtletju, ki je v Sloveniji in evrskem območju nekoliko presegla pričakovanja, kar odraža predvsem odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov.
Rast zunanje menjave in izvoznega sektorja se bo letos upočasnila skladno z umirjanjem rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in nadaljnjimi stroškovnimi pritiski, ki se v zunanjem okolju zmanjšujejo.
V predelovalnih dejavnostih bodo k rasti še naprej največ prispevale visoko tehnološko zahtevne panoge, zlasti v energetsko intenzivnejših panogah pa pričakujemo upad proizvodnje. Po močnem okrevanju po epidemiji pričakujejo tudi umiritev rasti menjave storitev, zlasti v dejavnostih, povezanih s turizmom.
Slabša kupna moč gospodinjstev
"Razmeroma visoka inflacija, zlasti v prvi polovici leta, in zaostreni pogoji kreditiranja bodo še naprej slabili kupno moč gospodinjstev in zavirali hitrejšo rast njihove potrošnje. Sicer skromno rast zasebne potrošnje pa bodo podpirali visoka raven zaposlenosti in zmerna rast plač, še nekoliko nižja stopnja tekočega varčevanja ob sicer visokem stanju privarčevanih sredstev in vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov," je dodala Bednaš.
Ukom
Letos se bosta rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti nadalje umirjala, izraziteje v prvi polovici leta, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti.
Demografska gibanja, ko se prebivalstvo v starostni skupini od 15 do 64 let že dlje časa vidno zmanjšuje, bodo dodaten omejitveni dejavnik rasti dodane vrednosti.
Realna rast povprečne bruto plače bo letos ponovno pozitivna, proti koncu obdobja napovedi pa se bo še okrepila. V zasebnem sektorju bodo na rast povprečne plače vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, v precejšnji meri pa tudi januarsko povišanje minimalne plače.
Na razmeroma visoko rast plač v javnem sektorju bo vplivala tudi uresničitev lanskega dogovora s sindikati javnega sektorja. Ob tem napoved rasti bruto plač spremljajo znatna tveganja, povezana s pritiski s trga dela in napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju po letu 2023, katere učinkov v tem trenutku še ni mogoče natančno oceniti.
.webp){kind=icon}
