Slovenija je lansko leto sklenila s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo, je danes sporočil državni statistični urad (Surs). Surs v svojih analizah ugotavlja tudi, da je bila rast izrazitejša v prvi polovici leta. V zadnjem četrtletju pa se je nadaljevalo umirjanje aktivnosti. Bruto domači proizvod (BDP) se je z vidika medletne primerjave povečal za 0,2 odstotka.
K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen, kaže statistika. "Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3.310 milijonov evrov)," ugotavljajo na Sursu.
V lanskem prvem četrtletju se je BDP realno medletno povečal za 9,7 odstotka, v drugem za 8,3 odstotka, v tretjem za 3,4 odstotka, v četrtem pa za 0,2 odstotka.
Rast se je v drugi polovici leta upočasnila. V tretjem četrtletju so na rast pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila ob visoki inflaciji najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, ki pa je bila v okviru dolgoletnega povprečja.
Najizrazitejši upad dodane vrednosti je država zaznala v dejavnostih rudarstva, predelovalne dejavnosti ter oskrbe z elektriko in vodo. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2021 je upad znašal 6,3 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bilo to v teh dejavnostih prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.
Zaposlenost je v zadnjem lanskem četrtletju še naraščala, vendar po nižji stopnji. Skupna zaposlenost je bila 1.083.800 oseb. Na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 ljudi. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.
Da je gospodarska aktivnost začela pojemati, dokazujejo tudi podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Kot je ta ocenil v prvi oceni konec januarja, je območje z evrom v zadnjem četrtletju lani na četrtletni ravni zabeležilo 0,1-odstotno rast, na medletni pa 1,9-odstotno. Rast BDP celotne Evropske unije (EU) se na ravni trimesečja ni spremenila, na medletni ravni pa je bila 1,8-odstotna. V celotnem letu 2022 je imelo evrsko območje 3,5-odstotno rast BDP, EU pa 3,6-odstotno.
Domače in tuje institucije Sloveniji za celotno lansko leto napovedujejo pet- ali nekoliko nad petodstotno rast, najbolj optimistična napoved je pri šestih odstotkih. Gospodarska rast se bo po napovedih vseh institucij letos občutneje upočasnila, in sicer na od 0,5 do 1,8 odstotka BDP.
.webp){kind=icon}
