Slovenski proračun se na prihodkovni strani pomembno naslanja na črpanje evropskih sredstev, po pandemiji predvsem na sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Slovenija je v njem za ukrepe opredelila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. A tudi tokrat se zatika. Glede na to, da se pojavljajo zamude pri izpolnjevanju mejnikov, Fiskalni svet RS opozarja, da bo država letos težko dosegla zastavljenih 391 milijonov sredstev iz tega naslova.
Pri sredstvih za okrevanje in odpornost namreč Slovenija še ni dosegla niti enega cilja ali mejnika. Slovenski načrt je prejel zeleno luč julija 2021. Leto in pol kasneje je jasno, da se zatika: Medtem ko je večina držav uspela doseči vsaj nekaj mejnikov in ciljev, Slovenija ni še nobenega od 291 načrtovanih. Za primerjavo, sosednja Hrvaška je že dosegla 16 odstotkov zastavljenih ciljev in mejnikov.
Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme NOO mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026.
Ena od ključnih značilnosti instrumenta za oživitev in odpornost je izplačevanje sredstev šele po tem, ko države članice zadovoljivo izpolnijo ključne korake pri izvajanju reform in naložb. Pozitivno oceno mora podati tudi Evropska komisija. Graf komisije, ki prikazuje delež zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev v celotni Evropski uniji (EU) ter v Sloveniji, razkriva zaostanek Slovenije.
Preberi še
Po več opominih le ena visoka kazen Sloveniji: Nas je izučilo?
Slovenija po številu uvedenih postopkov zaradi neprenosa direktiv v povprečju držav Evropske unije.
06.02.2023
Jevšek: Nepočrpana sredstva EU bodo namenjena energetiki
Kandidat za ministra za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek s podporo pristojnih parlamentarnih odborov.
13.01.2023
Sloveniji zelena luč za črpanje 3,2 milijarde kohezijskih evrov
Prvi javni razpisi za kohezijska sredstva so predvideni v prvi polovici leta 2023.
13.12.2022
Kje in kako do evropskih sredstev?
V času zaostrenih gospodarskih razmer smo pripravili pregled glavnih virov državnih in evropskih sredstev, ki jih lahko za investicije koristijo podjetja.
02.06.2022
Slovenija je prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov, v Bruselj poslala oktobra. Čeprav so pričakovali, da bodo sredstva prejeli že januarja, se je očitno zapletlo pri izpolnjevanju pogojev. Finančni minister Klemen Boštjančič je v Bruslju ocenil, da ima Slovenija veliko težav pri črpanju sredstev, a da gre bolj za tehnične težave, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Kje se zatika?
Država načrtuje, da bo sredstva iz uresničevanja načrta prejela v desetih obrokih za nepovratna sredstva in šestih za posojila. Predvidena časovnica doseganja mejnikov in ciljev, dogovorjena med EU in državo, se zamika, s tem pa se zamika tudi oddaja zahtevkov za plačilo obrokov, so za Bloomberg Adria pojasnili na finančnem ministrstvu.
Ministrstva, pristojna za uresničevanje mejnikov in ukrepov, si, kot so zagotovili, prizadevajo zamude zmanjševati. Spomladi pričakujejo priliv prvega obroka nepovratnih sredstev (okoli 50 milijonov evrov). Drugi zahtevek za plačilo bodo v Bruselj posredovali v drugi polovici leta. Koliko bo znašal, še ni znano, saj bo višina zahtevka odvisna od uspešnosti doseganja mejnikov.
Zaenkrat država sredstva za izvedene aktivnosti na projektih lahko pokriva iz predplačila evropskih sredstev, ki ga je prejela septembra 2021. Takrat je prejela 231 milijonov evrov, kar predstavlja 13 odstotkov načrtovanih nepovratnih sredstev mehanizma.
Ministrstvo priznava: Načrti preveč optimistični
Fiskalni svet opozarja, da bo na prihodkovni strani slovenskega proračuna letos ključno vprašanje, povezano s sposobnostjo porabe sredstev iz predhodne evropske finančne perspektive. Leto 2023 je zadnje leto za koriščenje sredstev večletnega finančnega okvira 2014–2020. Vsi resorji imajo v načrtu polno koriščenje teh sredstev, kar se odraža v načrtovanih prihodkih iz EU, zagotavljajo na ministrstvu. Prav tako so vzpostavljene pravne podlage za črpanje sredstev večletnega finančnega okvira 2021–2027, ki omogočajo koriščenje sredstev.
"Prvi projekti, ki bodo sofinancirani iz tega naslova, so pripravljeni, skupaj z resorji pa že ugotavljamo, da je bila ocena o koriščenju 180 milijonov evrov v prvem letu črpanja preveč optimistična," pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Zamude so, kot opozarja fiskalni svet, največje pri porabi sredstev kohezijskega sklada, kjer je bila lanska realizacija še nižja kot leto prej in hkrati skoraj polovico manjša od projekcij v rebalansu. Skladno z operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 ima Slovenija na razpolago 3,35 milijarde evrov. Do konca januarja je bilo izplačanih 2,85 milijarde evrov, kar je 85 odstotkov pravic porabe. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je do konca leta 2023. Na novoustanovljem ministrstvu za kohezijo kljub temu ostajajo optimistični. Kot so odgovorili za Bloomberg Adria, ocenjujejo, da bo načrt do konca leta v celoti realiziran.