Potem ko so banke leta 2021 sprostile oslabitve in rezervacije v znesku 73,7 milijona evrov, so jih leta 2022 oblikovale za 16,7 milijona evrov, so o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije (BS). Čisti dobiček bank je bil s 498,7 milijona evrov 5,1 odstotka nižji kot leto prej.
Banke so lani ustvarile 9,1 odstotka višje bruto dohodke kot leto prej, k čemur so prispevali predvsem petino višji neto obrestni prihodki. Ti so predlanske presegli za 19,6 odstotka. Od jeseni dalje k povečanju neto obrestnih prihodkov zaradi dodatnega zvišanja obrestnih mer vse bolj prispevajo cenovni učinki na aktivni strani bančnih bilanc, menijo v BS.
Medletna rast bilančne vsote, ki se je po večletni krepitvi v prvi polovici lanskega leta upočasnila, se je do konca leta ponovno pospešila. Z vidika obsega je konec decembra dosegla 50,6 milijarde evrov, kar je 4,9 odstotka manj kot leto prej. K rasti so prispevale zlasti vloge nebančnega sektorja ter v manjši meri dolžniški vrednostni papirji in obveznosti do bank.
Banke so lani večji del prejetih sredstev usmerjale v povečanje posojil nebančnemu sektorju, terjatve bank do centralne banke pa so se zmanjšale. Potem ko se je obseg posojil nebančnemu sektorju od avgusta 2021 neprekinjeno povečeval, se je decembra lani zmanjšal za 310 milijonov evrov, kar je največje zmanjšanje po februarju 2016.
V primerjavi s prejšnjimi leti se je sicer obseg posojil nebančnemu sektorju v letu 2022 povečal nadpovprečno, za 2,5 milijarde evrov. V letu 2021 je bila denimo ta rast za 1,5 milijarde evrov, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Obseg posojil realnemu sektorju se je medtem lani povečal za 1,2 milijarde evrov, kar je dvakrat toliko kot leta 2021. Tekoče kreditiranje gospodinjstev, predvsem s stanovanjskimi posojili, je po drugi strani še naprej upadalo. Vseeno je bil prirast posojil gospodinjstvom v letu 2022 z 900 milijoni evrov približno 60 odstotkov večji kot predhodno leto. Večino so predstavljala stanovanjska posojila, katerih rast se je lani upočasnila na 9,9 odstotka, vendar vseeno ostala med najvišjimi v evrskem območju.
Tudi decembra se je nadaljeval trend zviševanja obrestnih mer za posojila nebančnemu sektorju. Fiksne obrestne mere za novoodobrena posojila nefinančnim družbam so se od začetka leta 2022 v povprečju zvišale za 2,8 odstotne točke, spremenljive pa za 2,1 odstotne točke. Za stanovanjska posojila so se fiksne obrestne mere zvišale za 1,9 odstotne točke in spremenljive za 2,3 odstotne točke, za potrošniška pa za 0,7 odstotne točke.
Vloge nebančnega sektorja so se lani ob visokem prilivu vlog gospodinjstev in nefinančnih družb povečale za 6,9 odstotka oziroma 2,6 milijarde evrov. Priliv vlog gospodinjstev je bil prisoten predvsem v pomladnih mesecih in ob koncu lanskega leta, medtem ko so se vloge nefinančnih družb po krčenju v prvi polovici leta od julija dalje neprekinjeno krepile.
Slovenija je po medletni rasti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb presegla povprečje evrskega območja, medtem ko so obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne vezane depozite ostale med najnižjimi med državami z evrom. S tem so varčevalci ostali nemotivirani za vezavo prihrankov, zato se je lani tako kot v predhodnih letih krepil delež vlog na vpogled.
.webp){kind=icon}
