Črpanje evropskih sredstev: Slovenija napreduje, a zaostaja za večino sosed

Stroški odprave posledic po poplavah, ki so minuli mesec prizadele Slovenijo, bodo po ocenah premierja slovenske vlade Roberta Goloba dosegli do sedem milijard evrov. Podrobnega stroškovnika, koliko naj bi znesla posamezna postavka, vlada še ni predstavila. Je pa jasno, da bo pri nabiranju sredstev močno računala na evropska sredstva.

Nanje je računala pri okrevanju po večletni pandemiji covida 19. A izkazalo se je, da je bila želja velika, medtem ko izvedba še vedno šepa. Preverili smo, kako uspešna je Slovenija pri doseganju zastavljenih mejnikov in črpanju sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. In ali je bolj ali manj uspešna kot sosednje države.

Če smo še februarja poročali, da Slovenija ni dosegla še niti enega cilja, se je vendarle premaknila z mrtve točke. Urad RS za okrevanje in odpornost je pred dvema tednoma Evropski komisiji posredoval drugi zahtevek za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Pristojna ministrstva ocenjujejo, da so izpolnila še 44 mejnikov in ciljev. Doslej so Sloveniji v prvi tranši potrdili uspešno izvedbo 12 mejnikov in ciljev, kar je le šest odstotkov zastavljenih ciljev in mejnikov. To je precej manj od evropskega povprečja, ki je pri 11 odstotkih, kažejo podatki, dosegljivi na spletnih straneh Evropske komisije.

Komisija bo zdaj v dveh mesecih ocenila, kako zadovoljivo je bilo izpolnjevanje mejnikov in ciljev. Če ni bilo zadostno, lahko zahteva dodatna pojasnila ali aktivnosti. Če pa država izpolni vsa pričakovanja, prejme celotno plačilo.

Doslej doseženih le šest odstotkov ciljev in mejnikov

Naložbe in reforme načrta za okrevanje in odpornost so, kot pravijo v vladnem uradu, v polnem teku. A številke kažejo, da nam to ne gre najbolje od rok. Od 1,49 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma je Slovenija za izvedbo ukrepov načrta prejela 281 milijonov evrov, pri čemer gre za predplačilo in prvi obrok nepovratnih sredstev.

Slovenija je aprila prejela prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov, ker je uspešno izpolnila prvih 12 ciljev. Ti zajemajo reforme, ki spodbujajo digitalizacijo podjetij in krepijo upravljanje za digitalno preobrazbo javne uprave, ter reforme trga dela in poslovnega okolja. Slovenija je navedla tudi spodbude za turistični sektor, zmanjšanje administrativnih bremen za državljane in podjetja ter ukrepe za spodbujanje digitalizacije in učinkovitosti javnega naročanja.

Slabše od nas le še Madžari

Medtem ko je Slovenija doslej dosegla le šest odstotkov zastavljenih ciljev in mejnikov, je večina naših sosednjih držav precej uspešnejša od nas. Avstrija je doslej dosegla že 44 zastavljenih mejnikov in ciljev, nedoseženih je le še 127 (dosegli so 26 odstotkov zastavljenih ciljev). Približno enako uspešni sta Hrvaška in Italija, ki imata doseženih 16 oziroma 18 odstotkov zastavljenih ciljev.

Najslabše gre sicer Madžarski, ki po podatkih Evropske komisije še ni dosegla nobenega od zastavljenih ciljev in mejnikov.

Med državami Evropske unije so sicer pri doseganju mejnikov najbolj uspešni Danska, Luksemburg in Španija, ki močno prehitevajo našo državo ter tudi države iz soseščine.

Drug sklad, uspešnejše črpanje?

To pa ni edini evropski sklad, iz katerega nameravamo črpati evropska sredstva, saj bodo ta pomembna tudi pri obnovi po poplavah. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki si je nekaj dni po poplavah ogledala najbolj prizadeta območja, je napovedala, da bo Sloveniji v letošnjem in prihodnjem letu iz solidarnostnega sklada na voljo do 400 milijonov evrov, od tega letos 100 milijonov evrov. Pogoj za to pa je celovita ocena škode in pravočasna vloga.

Poleg sredstev iz solidarnostnega sklada so Sloveniji na voljo še tista iz tako imenovane evropske krizne rezerve za kmetijstvo. Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je minuli teden v Bruslju napovedal, da bo Slovenija iz letošnje krizne rezerve prejela 1,2 milijona evrov, a to ne bo dovolj za pokritje vseh potreb.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar