Fiskalni svet: Manevrskega prostora za nove plačne dogovore ni več

Javnofinančna slika Slovenije se je v letu 2022 izboljšala, predvidena gospodarska gibanja in ukrepi ekonomske politike pa slabšajo izglede za letošnje in prihodnja leta, v najnovejšem poročilu ugotavlja Fiskalni svet RS. Skladno z opozorili fiskalnega sveta ob sprejemanju je državni proračun za leto 2023 glede na lansko nižjo realizacijo od napovedane oblikoval razmeroma obsežen prostor za ukrepanje v letošnjem letu.

To po zaključku obdobja epidemije, v katerem so bile številne skupine prebivalstva deležne dodatkov k rednim dohodkom, in ob visoki inflaciji, za soočanje s katero vlada izvaja obsežne, a pretežno neciljane ukrepe, veča pričakovanja proračunskih uporabnikov.

To po oceni fiskalnega sveta predstavlja pomemben obrat v primerjavi z obdobjem epidemije, ko je bilo ukrepanje obeh politik usklajeno. Hkrati pa pomeni opozorilo, da bodo odločitve domače ekonomske politike v obdobju, ko se Evropska centralna banka (ECB) umika iz nakupov državnih obveznic, v vedno večji meri izpostavljene preverjanju vzdržnosti s strani tržnih udeležencev. 

Manevrskega prostora zmanjkalo

Fiskalni svet ocenjuje, da so učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov, a manevrskega prostora za dodatne dogovore ni več. Kot opozarjajo vlado, ki načrtuje prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, so nekatere večje komponente proračuna, ki niso fleksibilne, v državnem proračunu za leto 2023 podcenjene. Fiskalni svet pričakuje, da bo rebalans proračuna pripravljen bolj realistično kot lani. Vendar se ob tem meje najvišjih dovoljenih izdatkov ne bi smele dodatno višati.

Vlada Roberta Goloba je bila doslej skopa z informacijami, koliko naj bi stala načrtovana reforma plačnega sistema. A minister za delo Luka Mesec je danes med pojasnjevanjem, zakaj ne moremo potrošiti 200 milijonov evrov iz proračuna, da bi ljudem omogočili zastonj vrtec, dejal, da bo napovedana plačna reforma v javnem sektorju terjala 800 milijonov evrov, poroča N1 Slovenija. Do zdaj se je neuradno omenjalo, da bi za vse plačne zahteve potrebovali dodatnih 400 do 800 milijonov evrov, a uradnih ocen ni bilo.

Vlada/Twitter

Višanje plač v javnem sektorju brez sprejemanja ukrepov, ki bi nevtralizirali njihov vpliv na saldo, med drugim slabša strukturni položaj javnih financ, opozarja fiskalni svet. Prav izhodiščno stanje strukturnega salda bo imelo ključno vlogo pri določitvi vzdržne ravni javnega dolga in posledično pri določanju dovoljene poti izdatkov sektorja država v okviru predlaganega sistema ekonomskega upravljanja v Evropski uniji (EU).

Zagotavljanje vzdržne javnofinančne politike

Zagotovitev učinkovite in vzdržne javnofinančne politike je zato ob številnih negotovostih v makroekonomskem okolju, predvidenih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU in dolgoročnih izzivih ekonomske politike izjemno pomembna.

Primanjkljaj sektorja država je bil v prvih treh četrtletjih leta 2022 približno polovico manjši kot v enakem obdobju leta 2021.

Fiskalni svet je manjši primanjkljaj v lanskem letu pripisal manjšemu učinku izdatkov za blaženje posledic epidemije. Poleg tega bo primanjkljaj po oceni fiskalnega sveta v celotnem letu manjši od projekcij vlade, ki je računala na 3,8-odstotni primanjkljaj. "To le potrjuje ocene sveta, da vladni načrti za lansko leto niso predstavljali ustrezne osnove za letošnje projekcije," so zapisali. Obstaja namreč tveganje, da bo primanjkljaj sektorja država precej večji, saj še ni določen način knjiženja dokapitalizacij energetskih podjetij v višini 662 milijona evrov, kar predstavlja 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Če bodo te knjižene kot kapitalski transfer, bodo vplivale na višji primanjkljaj.

*Dopolnjeno z okvirnim stroškom napovedane reforme plačnega sistema v javnem sektorju. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar