Kje in kako do evropskih sredstev?

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dveh letih doživelo kar dva večja makroekonomska šoka - koronavirus in vojna. Najprej je svet prizadela pandemija covid-19, ki je podjetja prisilila v spremembe delovnih procesov in poslovnih modelov. Letos pa je šok prišel še v obliki Ruske invazije na Ukrajino, kar je podražilo nekatere surovine in energente. Oba šoka sta zahtevala okrepljeno rabo digitalnih tehnologij.

Posledice obeh šokov so povišana gospodarska negotovost in inflacija ter potreba po izdatnejšem investiranju za ohranjanje konkurenčnosti. V času zaostrenih gospodarskih razmer, zato še kako prav pridejo dodatna investicijska sredstva, ki podjetjem omogočajo razvoj in rast. V nadaljevanju predstavljamo nekatere možnosti, ki jih lahko slovenska podjetja izoristijo za financiranje razvoja in nadaljnje konkurenčnosti.

Instrument za okrevanje »NextGenerationEU«

Evropska komisija je z namenom pomoči evropskemu gospodarstvu, da prebrodi ekonomsko krizo, ustanovila Instrument za okrevanje, iz katerega bodo države naslednjih šest let lahko črpale evropska sredstva. V ta namen je prejšnja slovenska vlada sprejela Načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za pridobivanje in koriščenje sredstev iz tega sklada. Glavni poudarek programa je na spodbujanju investicij v zeleni in digitalni prehod.

Bloomberg

- React-EU, v sklopu katerega bo skupaj na voljo 312 milijonov evrov;

- Sklad za pravični prehod, kjer bo na voljo 134 milijonov evrov;

- Mehanizem za okrevanje, iz katerega nam je namenjenih 1,8 milijarde evrov;

- Razvoj podeželja, iz katerega bomo lahko počrpali 68 milijonov evrov.

Vlada RS in ministrstva redno objavljajo odprte razpise v sklopu načrta za okrevanje in odpornost, ki jih lahko najdete na spletni strani vlade.

Komu in čemu bodo namenjena evropska sredstva NextGenerationEU?

Evropska sredstva so namenjena vsem gospodarskim subjektom, vendar imajo lahko določeni razpisi tudi omejitve. Največ sredstev je namenjenih za mala in srednje velika podjetja.

Vlada pa je v sprejetem Načrtu za okrevanje in odpornost določila glavne razvojne prioritete, razdeljene na štiri področja, za katere bo namenjena večina sredstev.

Zeleni prehod:

- obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu

- trajnostna prenova stavb

- čisto in varno okolje

- trajnostna mobilnost

- krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov

Digitalna preobrazba:

- digitalna preobrazba gospodarstva

- digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave

Pametna, trajnostna in vključujoča rast:

- RRI – Raziskave, razvoj in inovacije

- dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje

- trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov

- preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine

- krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici

- učinkovite javne institucije

Zdravstvo in socialna varnost:

- zdravstvo

- socialna varnost in dolgotrajna oskrba

- stanovanjska politika

Bloomberg

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva koriščenje 42,5 odstotka sredstev za doseganje zelenih ciljev in 21,5 odstotka za doseganje digitalnih ciljev.

Kje bodo še na voljo javna sredstva za gospodarstvo?

Tako država kot Evropska unija bosta spodbujali gospodarstvo in nevladni sektor iz drugih virov financiranja in programov. Gre za sredstva, večinoma namenjena raziskavam in razvoju, razvoju tehnoloških in socialnih inovacij ter novih poslovnih modelov, digitalni in zeleni preobrazbi, internacionalizaciji in izobraževanju zaposlenih za razvoj kompetenc prihodnosti.

Izmed državnih institucij so najbolj zanimiva Služba Vlade RS za kohezijo, ministrstvo za gospodarstvo in agencija SPIRIT, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Javna sredstva so podjetjem na voljo tudi v sklopu regionalnih razvojnih agencij, za digitalno preobrazbo pa podjetjem sredstva namenja tudi Digitalno inovacijsko stičišče DiH Slovenija.

Od ostalih evropskih programov je za uspešna podjetja in inovatorje najbolj zanimiv program Evropske komisije Obzorje Evropa (Horizon Europe), ki spodbuja visokotehnološke inovacije v mednarodnih konzorcijih. Razpise za evropska podjetja redno objavljajo tudi Evropska izvršna agencija za podnebje, infrastrukturo in prostor (CINEA) in Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

Programe investicijskih posojil za gospodarstvo pa izvaja tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).

Večino odprtih razpisov na ravni države, EU in drugih institucij lahko najdete na spletni strani CNVOS, ki se dnevno osvežuje in kjer lahko nastavite tudi filtre, da se vam prikazuje le za vas relevantni razpisi. Priporočamo tudi prijavo na e-novičnik, da boste dnevno obveščeni o novih odprtih razpisih.