Kitajska se ohlaja, Indija pa ogreva; kaj ima od tega Slovenija

Zadnji podatki državnega statističnega urada (Surs) s področja blagovne menjave za november 2022 so vzpodbudni. Rast blagovne menjave naše države s tujimi trgovinskimi partnericami se je namreč nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju. V prvih 11 mesecih leta 2022 je bil izvoz blaga v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 34,9 odstotka, uvoz pa za 40 odstotkov.

Iz podatkov za lanski november je mogoče razbrati, da sta uvoz in izvoz znašala po 4,8 milijarde evrov. Če njuno rast primerjamo z enakim obdobjem predlani, se je izvoz vrednostno povečal za 29,7 odstotka, uvoz pa za 21,1 odstotka.

Težave velike odvisnosti 

"Problematično je, da je 80 odstotkov slovenske zunanje trgovine omejenih na radij tisoč kilometrov," izpostavlja Matevž Rašković s Tehnološke univerze v Aucklandu na Novi Zelandiji. Ker je domače gospodarstvo precej odvisno od trga Evropske unije (EU) in predvsem Nemčije, to predstavlja precejšnje tveganje. Slovenija je pri blagovni menjavi s tujino denimo ustvarila tri milijone evrov primanjkljaja.

Z vidika glavnih ciljev domačih izvoznikov so pričakovano v ospredju članice EU. Tako so slovenske družbe novembra tja izvozile za 2,8 milijarde evrov, kar je 11,7 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem predlani. Uvoz je na drugi strani s tremi milijardami evrov narasel za 12,7 odstotka. K pozitivnemu prirastu je prispevala tudi storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Kot doslej je bila v ospredju Nemčija, kamor so slovenske družbe izvozile za 6,5 milijarde evrov, od tam pa uvozile za 5,9 milijarde evrov blaga.

Blagovna menjava s Kitajsko navzgor, a ne brez tveganj

V porastu je tudi trgovanje Slovenije z državami izven EU. V to skupino držav je Slovenija izvozila za dve milijardi evrov blaga ali 68,7 odstotka več, od tam pa uvozila za 1,8 milijarde evrov blaga oziroma 38,4 odstotka več. V tem pogledu prednjačijo posli s Kitajsko. Podatki namreč kažejo, da so slovenska podjetja v največjo državo na svetu v minulem letu do novembra izvozila za 254 milijonov evrov blaga, medtem ko je uvoz znašal 4,27 milijarde evrov. Blagovna menjava med državama se je tako povzpela na dobrih 4,5 milijarde evrov.

Medtem se je uvoz kitajskega blaga v primerjavi s predlanskim novembrom povečal za šest odstotkov. "V letu 2021 je bila kitajska gospodarska rast z 8,4 odstotka primerljiva s slovensko (8,1 odstotka) ter višja od rasti gospodarstva EU (5,4 odstotka)," je razmere v letu 2021 pojasnil Rašković, ki je tudi dober poznavalec kitajskega trga, saj je tam študiral in živel. Opozarja, da se je v minulem letu gospodarska rast na Kitajskem zaradi ostre politike ničelne tolerance do covida-19 uradnega Pekinga upočasnila: "Posledice kitajske politike izkoreninjenja koronavirusa so v letu 2022 prepolovile kitajsko gospodarsko rast na okoli štiri odstotke." To bo imelo po njegovem mnenju daljnosežne posledice tako za EU kot tudi za podjetja v Sloveniji: "Upočasnitev se ni zgodila samo na Kitajskem, saj je tudi gospodarska rast EU v 2022 padla na okoli 3,3 odstotka, slovenska pa na okoli pet odstotkov – delno tudi zaradi Kitajske."

Vzpon Indije v 2023

Po Raškovićevih predvidevanjih to pomeni, da bi se lahko v letu 2023 pojavila situacija, ko Kitajska po vrsti let ne bi bila več motor svetovnega gospodarstva. Napovedi Mednarodnega denarnega sklada so z letošnjo 2,7-odstotno rastjo tamkajšnjega gospodarstva, ki je v zadnjih štirih desetletjih redno prehitevalo in hkrati poganjalo rast svetovne ekonomije, namreč relativno previdne. Po ugotovitvah ekonomista Raškovića ohlajanje gospodarstva ljudske republike prinaša precejšnja tveganja za preostale dele sveta, saj bi se lahko zato v letošnjem letu "tretjina držav znašla v recesiji". Sam kot najustreznejšo strategijo zmanjševanja negativnih vplivov ohlajanja kitajskega gospodarstva na domačo ekonomijo vidi v povečanju raznovrstnosti slednjega. Pravi recept je, kot pravi, preprost, in sicer: "Diverzifikacija, diverzifikacija in – še enkrat – diverzifikacija."

Večinski, 18-odstotni, delež slovenskega izvoza na Kitajsko predstavljajo kemijski proizvodi, električni stroji in druge mehanske naprave. Na drugi strani od tam uvozimo največ organskih kemijskih proizvodov, in sicer za 2,36 milijarde evrov, kar je skoraj 60-odstotni delež celotnega uvoza iz Kitajske. V zvezi s tem Rašković dodaja, da je smiselno pričakovati, "da bodo izvozne verige za tovrstne proizvode relativno manj prizadete kot na primer za kompleksnejše tehnološke izdelke z višjo dodano vrednostjo".

Ekonomski strokovnjak še navaja, da bi lahko v primeru nadaljevanja trenutnih trendov v svetovni ekonomiji na srednji rok primat z vidika svetovnega gospodarstva prevzela Indija. Srednjeazijska velikanka bo namreč v letu 2023 postala najštevilčnejše svetovno gospodarstvo in bo "na krilih t. i. demografskih dividend v naslednjih desetletjih dosegla primerljive stopnje gospodarske rasti s tistimi na Kitajskem pred nekaj leti".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar