Kitajska vlada ima težave pri pokovidnem odpiranju, kar se čuti tudi na delniških trgih. Šanghajski borzni indeks SHCOMP je petkov trgovalni dan odprl z 0,28-odstotnim padcem. Hongkonški Hang Seng je v prvih urah upadel za 0,44 odstotkov, japonski Nikkei 225 pa je zdrsnil za 1,03 odstotka.
Kitajsko gospodarstvo se sooča z bremenom epidemije covida-19, ki klesti po velikih mestih, kot so Šanghaj, Guangzhou in Shenzhen. Težava Kitajske, ki se je decembra po mesecih politike ničelne tolerance do covida-19 vendarle začela odpirati, je v nizki precepljenosti populacije, predvsem starejših. Poskok v številu okužb – ki naj bi jih bilo po neuradnih podatkih milijon na dan – bo prizadel tudi ekonomsko aktivnost v državi, epidemija pa bi se lahko zavlekla vse do marca naslednje leto.
Na ostalih borzah vlagatelje najbolj skrbi grožnja globalne recesije in povišane inflacije, ki bo – kot kaže – vztrajala tudi v naslednjem letu. Največje upade beležita tehnološki sektor in sektor netrajnih potrošniških dobrin.
Donosnosti obveznic evropskih držav so zrasle za od dve do šest bazičnih točk.
Surova nafta brent se je v petkovem trgovanju podražila za 1,37 odstotka. 159-litrski sodček stane 82,09 dolarja. Ceno zvišujejo novice iz Rusije, saj je namestnik predsednika ruske vlade Alexander Novak dejal, da bi lahko Rusija v začetku prihodnjega leta znižala količino dnevno načrpane nafte za od pet do sedem odstotkov. Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo, da bi lahko cena za sodček črnega zlata naslednje leto znašala od 90 do 95 dolarjev.
Vrednost bitcoina miruje pri okoli 16.800 ameriških dolarjih. Mednarodna moč ameriških zelencev medtem še vedno upada, tečaj evra pa je posledično nekoliko zrasel in znaša 1,0606 dolarja.
.webp){kind=icon}
