.webp){kind=icon}
Kateri so trije ključni scenariji napovedi gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), katera so največja tveganja in kako lahko na razvoj dogodkov vplivajo odločitve ECB in Feda, smo se pogovarjali z Bojanom Ivancem, glavnim analitikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Kako ste oblikovali scenarije, kakšna je glavna razlika med njimi?
V času pandemije smo se naučili, da zgolj s pesimističnim scenarijem mogoče spregledamo pozitivne okoliščine, ki se lahko hitro spremenijo in vodijo do hitre rasti. Takrat je bil osrednji scenarij zelo negativen. V skladu s temi okoliščinami smo se odločili, ali smo lahko objektivni, ali se lahko določene okoliščine spremenijo toliko, da pomenijo, da bo rast na koncu višja. Razpon je od nič do 2,5 odstotka realne rasti v naslednjem letu z osrednjo oceno 1,1 odstotka.
Preberi še
Napoved: Slovenija v 2023 z največjim upadom BDP v regiji
Izvoz se bo zmanjšal zaradi upočasnjevanje povpraševanja na najpomembnejših izvoznih trgih.
19.10.2022
Ključna okoliščina je, kakšna bo situacija na energetskih trgih, sploh na trgu električne energije iz zemeljskega plina. To vpliva na inflacijo, fiskalno politiko, na to, ali mora država aktualne ukrepe za zajezitev draginje podaljšati – morebiti jih ne bo podaljšala in to ne bo potrebno –, in seveda na to, kako bodo potrošniki reagirali na situacijo. Ključno je, da lahko določene okoliščine vodijo v to, da potrošniki – čeprav ocenjujejo, da bo trg dela ostal močan – zmanjšajo svojo potrošnjo, kar lahko vodi v recesijo. Padca v osnovnem scenariju ne pričakujemo.
Na trgu dela ni večjih pretresov. Podjetja niso pretirano zadolžena, vsaj v primerjavi s krizo leta 2008. Lahko to vpliva, da ne bomo v recesiji?
Seveda, okoliščine, da imamo bilance urejene z vidika gospodinjstev, zasebnega sektorja, tudi finančnega sektorja, ki je visoko kapitaliziran, pa tudi države – to so pozitivne okoliščine. Tisto, kar nas v danem trenutku najbolj moti, je hiter dvig tržnih obrestnih mer na kratkem in dolgem delu krivulje. Govorimo o dvigu Euriborja, dvigu obrestne mere desetletne državne obveznice. Zaradi tega postajajo določene okoliščine za zadolževanje manj ugodne.
Vseeno, poglejte, bonitetna agencija Moody's je pretekli teden potrdila bonitetno oceno Slovenije, proračunski plani se mi zdijo realni, država ima hkrati zelo visok javnofinančni presežek, približno šestino BDP. Z vidika fiskalne politike ima država moč intervenirati tudi v primeru, da bi se okoliščine poslabšale. S tega vidika lahko z mirnostjo gledamo v naslednje leto.
Vse bolj optimistični so tudi potrošniki. Čemu to pripisujete?
Ta dvig je bil malenkosten. Trenutno je zaupanje precej nizko. Sicer je nekoliko višje kot aprila 2020 – v času izbruha pandemije –, vseeno pa se je indeks precej izboljšal. Potrošniki pričakujejo nekoliko boljše finančno stanje v gospodinjstvih v prihodnjih 12 mesecih. Vladni ukrepi za zajezitev draginje so imeli pomemben vpliv. Inflacija je bila zaradi tega nižja in potrošniki so temu primerno reagirali.
Opozarjate na tri dodatna tveganja, ki niso del osnovnega scenarija. Katera so? Kako verjetna so?
Oblikovali smo triletno napoved in skladno s tem sklop treh najpomembnejših tveganj v naslednjih treh letih:
