Neverjetno, Slovenci povprečno letno vržemo za 400 evrov hrane v smeti

Oktober je mesec varčevanja, 16. oktober pa svetovni dan hrane.

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2021 za hrano porabila 14,4 odstotka svojih izdatkov, v Evropski uniji (EU) pa nekoliko več, v povprečju 14,8 odstotka. Izdatki gospodinjstev za hrano v EU kažejo, da je imela najnižji delež Irska z 8,3 odstotka, najvišji pa je bil v Romuniji, kjer predstavlja 25,2 odstotka. Visok delež (nad 20 odstotkov) so imele tudi Latvija, Bolgarija, Hrvaška in Litva, ugotavlja statistični urad (Surs).

Vsako leto zavržemo veliko količino hrane

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2021 v povprečju zavrgel kar 68 kilogramov hrane. Glede na analizo, ki je bila opravljena med letoma 2013 in 2021, se več kot polovica hrane zavrže v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba. Ob tem ne gre spregledati, da neužitni deli hrane predstavljajo 62 odstotkov zavržene hrane, kažejo ugotovitve Sursa. 

Koliko pa dejansko znaša vrednost zavržene hrane? Ta znesek nanese okoli 400 evrov užitnega dela odpadne hrane za štiričlansko družino. Torej zavržemo okoli 13 odstotkov vseh izdatkov, ki so namenjeni za nakup hrane in brezalkoholnih pijač, ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Razlogov, da zavržemo vse več hrane, je veliko. Gospodinjstev je več kot trgovcev in kmetovalcev, tudi delež odpadne hrane je večinoma na plečih gospodinjstev. Med drugim tudi trženje vpliva na več zavržene hrane, ugotavljajo Ekologi brez meja.

Vsekakor je na mestu tudi nasvet potrošnikom, da nakupujejo preudarno; in preden gredo v trgovino, sestavijo nakupovalni seznam.

V letu dni so se cene živilskih izdelkov občutno zvišale

Hrana se zaradi višje inflacije draži. V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so se v povprečju za 15 odstotkov zvišale cene vseh prehranskih izdelkov. Najbolj, za 34 odstotkov, so se podražila olja in maščobe, sledijo pa jim mleko, sir in jajca, ki so se podražili za 18 odstotkov. Za 17 odstotkov so se podražili kruh in izdelki iz žita, za 14 odstotkov meso, za 13 odstotkov sadje in za dobrih 11 odstotkov zelenjava. Najmanj, za dobrih sedem odstotkov, so se podražili sladkor, marmelada, med in podobni izdelki, ugotavlja statistični urad. Združeni narodi opozarjajo, da si skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka. 

Pri potrošnikih v slovenskih trgovinah se v nakupovalnih košaricah vedno pogosteje najdejo najcenejši izdelki ali izdelki iz akcij. Potrošniki so začeli opravljati vse več manjših nakupov v različnih trgovinah. Na drugi strani pa so se trgovci letos soočali z visokimi stroški energentov, nižanjem marž in pomanjkanjem delovne sile. Nekaterim trgovcem velik izziv predstavljajo visoka inflacija in visoke cene energentov, drugim pa dogovori z dobavitelji glede povišanja cen in dvigi nabavnih cen, smo pisali v prispevku o poslovanju slovenskih trgovcev na Bloomberg Adria.

Prebivalec Slovenije je v letu 2021 v povprečju porabil največ zelenjave (116 kilogramov) in žita (115 kilogramov), najmanj pa medu (0,6 kilograma). Povprečno je porabil tudi veliko sadja (109 kilogramov), sledijo pa mu meso (89 kilogramov), krompir (63 kilogramov) in jajca (11 kilogramov). V primerjavi s predhodnim letom je bila povprečna poraba jajc 11 odstotkov , mesa pa odstotek večja. 32 odstotkov manjša je bila poraba medu, prav tako sadja (16 odstotkov); porabili smo tudi dva odstotka manj zelenjave in krompirja in odstotek manj žita, ugotavlja Surs.

Uvozili smo več mesa, povečal se je izvoz žita

Slovenija je leta 2021 v primerjavi s prejšnjim letom količinsko uvozila več mesa (povečanje za osem odstotkov). Uvozili smo tudi sedem odstotkov več sadja, štiri odstotke več žita in tri odstotke zelenjave. Na letni ravni smo v letu 2021 izvozili 23 odstotkov več zelenjave, 16 odstotkov več žita, 13 odstotkov več mesa in šest odstotkov več sadja. Izvoz žita je v zadnjih letih najbolj poskočil, kaže analiza statističnega urada.

Uvoz krompirja je upadel za štiri odstotke. Tudi količina izvoženega krompirja se je zmanjšala, in to za 23 odstotkov.

Nizka stopnja samooskrbe s sadjem in medom, višja pri mesu in žitu

Stopnja samooskrbe hrane je bila v letu 2021 v primerjavi z desetletnim povprečjem (2011–2020) štiri odstotke višja pri mesu, odstotek nižja pri jajcih in 45 odstotkov nižja pri medu. Stopnja samooskrbe se je pri rastlinskih kmetijskih proizvodih za 14 odstotkov zvišala pri žitu in za pet odstotkov pri zelenjavi. Za 11 odstotkov se je znižala pri krompirju in 24 odstotkov pri sadju, kažejo ugotovitve statističnega urada.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar