Zadolževanje držav postaja vse dražje. Viša se zahtevana donosnost na državne obveznice, ki raste skupaj s ključnimi obrestnimi merami Evropske centralne banke (ECB). Slovenija se bo morala po ocenah ministrstva za finance naslednje leto zadolžiti za dobre tri in pol milijarde evrov, kakšni bodo pogoji zadolževanja, pa še ni popolnoma jasno.
Minister za finance Klemen Boštjančič ocenjuje, da je pozicija Slovenije na trgih izjemno dobra, čeprav obrestne mere rastejo. A ključni strah ministra glede ECB ni vezan na obrestne mere, temveč na prenehanje nakupa državnih obveznic oziroma celo na morebiten začetek prodajanja vrednostnih papirjev, ki jih izdaja država.
"Bojimo se, da bo ECB začela prodajati obveznice, kar pomeni, da se bodo začeli ti papirji pojavljati na sekundarnih trgih. Zato je pomembno, da Slovenija ohrani dobro kreditno oceno in dobre odnose z vlagatelji. Želimo si, da na sekundarnem trgu slovenske obveznice ostanejo zaželene," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal minister. "Poudaril bi še, da je treba ohranjati visoko likvidnost. V času krize, v kateri smo, je likvidnost še bolj pomembna, saj nam omogoča, da v kriznih razmerah odreagiramo tako, kot je treba."
Preberi še
Državne obveznice v Adria regiji: Rast donosnosti in tveganja
V letu 2023 bodo potrebe držav regije Adria po financiranju znašale od štiri do 15 odstotkov BDP. Stroški zadolževanja bodo visoki.
10.10.2022
Zahtevana donosnost evropskih obveznic še vedno vztrajno raste
Po padcu ob koncu minulega tedna je danes zahtevana donosnost obveznic spet nekoliko zrasla.
03.10.2022
Britanska centralna banka mirila trg, da bi rešila pokojninske sklade
Začeli so zaznavati dinamiko bega. Številni pokojninski skladi so se soočali z množičnimi neplačili v skladih, v katere vlagajo.
29.09.2022
Več o državnem zadolževanju izveste v zgornjem videu.
.webp){kind=icon}
