Dvigi obrestnih mer (še) niso večja težava za zadolževanje držav

Po četrtkovi odločitvi Sveta Evropske centralne banke (ECB) za dvig osrednje obrestne mere za dodatno polovico odstotne točke – na tri odstotke – se je zahtevana donosnost italijanske desetletne obveznice celo znižala nekoliko pod magično mejo štirih odstotkov, ki tradicionalno velja za mejo, do katere se lahko države še dolgoročno vzdržno zadolžujejo. Za primerjavo, zahtevana donosnost slovenske desetletne obveznice se giblje pri dobrih treh odstotkih in je po četrtkovi objavi ECB prav tako padla, za 0,3 odstotne točke.

Miha Podberšič, vodja oddelka upravljanja s premoženjem pri Prvi osebni zavarovalnici, pojasnjuje, da so finančni trgi nedavni dvig obrestne mere pričakovali. "Vrednosti obrestnih zamenjav za območje z evrom kažejo, da bo osrednja obrestna mera ECB dosegla vrh v juliju pri 3,5 odstotka. Ta končna vrednost presega nevtralno obrestno mero, ki v teoriji niti ne spodbuja niti ne zavira gospodarske rasti," pravi Podberšič.

Sedanja restriktivna politika ECB z zaporednimi dvigi obrestnih mer bolj kot na ceno dolgoročnega zadolževanja držav vpliva na zahtevane donosnosti na kratkem delu obrestne krivulje, denimo pri dvoletni nemški državni obveznici. "Po drugi strani pa dolgi del obrestne krivulje, na primer donosnost za desetletno nemško državno obveznico, bolj odraža pričakovanja glede počasnejše gospodarske rasti – in posledičnega znižanja obrestnih mer v prihodnosti," pojasnjuje sogovornik.

Depositphotos

Ker so bile obrestne mere v preteklosti dolgo časa rekordno nizke, so se lahko tudi bolj zadolžene države na finančnih trgih zadolžile po nizkih obrestnih merah za dolgo obdobje, zato sedaj kljub dvigom obrestnih mer še niso v težavah.

"Zvišanja zahtevanih donosnosti povišujejo tekoči strošek zadolževanja držav. Sreča v nesreči je, da smo imeli pred tem relativno dolgo obdobje zgodovinsko nizkih obrestnih mer, ko so se države zadolževale poceni. Države so v zadnjih letih zelo podaljšale trajanje dolga (duration, angl.) oziroma izdajale pretežni del obveznic z daljšo ročnostjo," pravi Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM.

Zahtevana donosnost italijanskih državnih desetletnih obveznic je pred dvema letoma, februarja 2021, znašala manj kot 0,5 odstotka letno, sedaj pa se giblje okoli štirih odstotkov. "Vendar je poleg trenutne štiriodstotne zahtevane donosnosti za desetletne italijanske obveznice treba upoštevati tudi povprečno obrestno mero, ki jo neka država dejansko plačuje za svoj dolg. V obdobju po evropski dolžniški krizi se je Italija namreč zadolževala po precej bolj ugodnih zahtevanih donosnostih, zato ocenjujemo, da trenutni oziroma celo nekoliko višji nivo obrestnih mer vsaj kratkoročno še ne bo imel večjega negativnega vpliva na proračunske izdatke oziroma vlagateljev ne bo takoj pretirano skrbel," pojasnjuje Podberšič.

Da bi ukrotila visoko inflacijo, je ECB v seriji dvigov osredno obrestno mero dvignila do treh odstotkov in napovedala vsaj še en dvig v prihodnosti. Predsednica ECB Christine Lagarde je v četrtek po seji sveta jasno povedala, da osrednji organ evrske denarne politike z zviševanjem obrestnih mer "še ni končal", saj mora na poti zaostrovanja denarne politike "opraviti še kar nekaj poti". Nov dvig je napovedal tudi guverner Banke Slovenije (in s tem član Sveta ECB) Boštjan Vasle.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar