text size
Slovenska zunanjetrgovinska menjava je julija zabeležila močno rast, predvsem zaradi uvoza. Slovenija je v prvih sedmih mesecih leta ustvarila 5,69 milijarde evrov trgovinskega primanjkljaja, kar je največ v obdobju od januarja do julija po letu 2000. K rekordnemu primanjkljaju je največ prispeval skok uvoza, pomembno vlogo pa so igrali posli oplemenitenja.
Vrednost izvoza je medletno zrasla za 11,3 odstotka, na 6,7 milijarde evrov, medtem ko je uvoz poskočil za 49,1 odstotka, na 8,3 milijarde evrov. Primanjkljaj v blagovni menjavi je tako dosegel 1,58 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa se je znižala na 81 odstotkov. Po podatkih Sursa je bil julijski primanjkljaj drugi največji, odkar so na voljo podatki. Večji je bil le oktobra 2024, ko je dosegel približno 3,14 milijarde evrov.
Primanjkljaj največji po letu 2000
Po podatkih iz tabele Sursa je julijski uvoz dosegel 8,3 milijarde evrov, kar je najvišja mesečna vrednost po oktobru 2024, ko se je približal devetim milijardam evrov. Slovenija je v letošnjih prvih sedmih mesecih presežek v blagovni menjavi ustvarila le aprila, v vseh preostalih mesecih pa je beležila primanjkljaj.
Po sedmih mesecih je trgovinski primanjkljaj dosegel 5,69 milijarde evrov, medtem ko je država v istem obdobju lani beležila 1,81 milijarde evrov presežka. Kot rečeno, gre za največji primanjkljaj v obdobju od januarja do julija v razpoložljivi statistiki po letu 2000. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 88 odstotkov.
Kakšen je razlog za rekordni primanjkljaj?
Razlog za to ni bila trgovina s Kitajsko, ki je v zadnjem času vse pogosteje v ospredju razprav o trgovinskih primanjkljajih zahodnih držav. K močnemu povečanju slovenske zunanjetrgovinske menjave so namreč pomembno prispevali posli oplemenitenja, pojasnjujejo na Sursu. Gre za ''predelavo, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo ali prenovo blaga z namenom proizvodnje novega oziroma bistveno izboljšanega izdelka". Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc ob tem poudarja, da se pri teh poslih lastništvo nad blagom ne spremeni.
Blago se začasno pošlje v drugo državo v predelavo, po končanem postopku pa se praviloma vrne v državo pošiljateljico, pojasnjuje Surs. V statistiki mednarodne trgovine z blagom se pri poslih oplemenitenja evidentira celotna vrednost blaga. V plačilni bilanci in sistemu nacionalnih računov se ti posli obravnavajo kot proizvodne storitve in se upošteva le vrednost opravljene storitve, ne pa celotna vrednost blaga, dodajajo.
Ker se oplemeniteni proizvod praviloma vrne v državo pošiljateljico, se takšni posli pogosto pojavljajo tako na uvozni kot izvozni strani. Posledično lahko zunanjetrgovinska statistika v posameznem mesecu pokaže zelo veliko rast uvoza in izvoza. ''Posli uvoza so močno vezani na poznejši izvoz, pri čemer je razmik med tema fazama nekaj mesecev,'' še pojasnjuje Ivanc. Trajanje zamika je po navedbah Sursa odvisno od vrste proizvoda, trajanja proizvodnega procesa in organizacije dobavnih verig.
Ti posli so največkrat povezani z dejavnostmi, ki sodelujejo v mednarodnih proizvodnih verigah. Najpogostejši so v farmacevtski, avtomobilski in tekstilni industriji.
Slovenije kot regionalen hub za eno od švicarskih multinacionalk
Ivanc pravi, da podatek o rekordnem primanjkljaju ne pove veliko. Relevantnejša je dinamika izvoza na trge EU-27, kjer je takšnih poslov malo, oziroma trgovinski tokovi, prikazani v plačilni bilanci, kjer ti posli niso vključeni v statistiko. Na Sursu so opozorili, da je trgovinski primanjkljaj rezultat več dejavnikov, zato ga ni mogoče pripisati samo poslom oplemenitenja.
Podatki kažejo na močan vpliv teh poslov in trgovine z državami zunaj Evropske unije. ''Posli oplemenitenja odsevajo vlogo Slovenije pretežno kot regionalnega huba za eno od švicarskih multinacionalk, ki v Slovenijo uvozi veliko zdravil ali učinkovin iz različnih držav (predvsem azijskih in drugih), ki se potem izvozijo v Švico in nekatere druge države. Pri tem se doda nekaj vrednosti temu blagu,'' razkriva Ivanc.
Brez oplemenitenja bi Slovenija ustvarila presežek
Brez teh učinkov bi bila rast blagovne menjave precej zmernejša in bi ostala pri enomestnih stopnjah, medtem ko izvoz ostaja šibkejši kot lani. Brez učinkov poslov oplemenitenja bi bila rast precej zmernejša. Izvoz bi se povečal za 7,4 odstotka, na 3,9 milijarde evrov, uvoz pa za 5,7 odstotka, na 3,8 milijarde evrov. Trgovinska bilanca bi tako namesto primanjkljaja izkazovala slabih 162 milijonov evrov presežka, kar bi bil največji presežek v zadnjih 19 mesecih.
Kljub julijskemu skoku izvoz zaostaja za letom 2025
Kljub julijski rasti ostaja slika za prvih sedem mesecev leta mešana. Skupna vrednost izvoza je bila med januarjem in julijem za 6,2 odstotka nižja kot v istem obdobju lani. K padcu je prispevalo predvsem zmanjšanje izvoza v države zunaj EU. Vrednost izvoza je upadla za 15,8 odstotka. Izvoz v članice EU pa se je povečal za 6,9 odstotka.
Pri uvozu pa je trend obrnjen. Njegova skupna vrednost se je v prvih sedmih mesecih medletno povečala za 11,2 odstotka. Uvoz iz članic EU se je povečal za šest odstotkov, iz nečlanic pa za 15,5 odstotka.
Posebej izrazita je bila rast trgovine z državami zunaj EU. Uvoz iz nečlanic EU je bil vrednostno višji za 94 odstotkov, medtem ko se je izvoz na te trge povečal za 13,6 odstotka. Brez poslov oplemenitenja bi se izvoz v nečlanice EU povečal za 5,4 odstotka, uvoz pa za 6,3 odstotka. Po podatkih Sursa je izvoz v članice EU julija zrasel za 8,6 odstotka, uvoz iz članic pa za 5,4 odstotka.
.webp){kind=icon}
