NLB s prevzemom DBS odpira vprašanje 38 poslovalnic

Največja slovenska banka NLB je naznanila prevzem večinskega deleža v Deželni banki Slovenije (DBS). S prevzemom DBS bo še utrdila položaj največje slovenske banke. Poleg tržnega deleža prevzema tudi široko mrežo poslovalnic, postavlja pa se vprašanje, koliko od današnjih poslovalnic DBS bo po združitvi še ostalo odprtih.

Preverili smo, katere poslovalnice DBS bi se lahko znašle pod vprašajem ter kaj prevzem pomeni za zaposlene. Pogledali smo tudi, kako se banki primerjata ter kako prevzem ocenjujejo analitiki.

Usoda 38 poslovalnic še ni znana

NLB namerava po zaključku prevzema DBS ohraniti poslovalnice v okoljih, kjer danes nima fizične prisotnosti, so sporočili. Kaj to pomeni za poslovalnice DBS? Pri obeh bankah smo preverili prisotnost poslovalnic v krajih. NLB koncentrira poslovalnice v večjih urbanih središčih, DBS pa ima praviloma po eno poslovalnico v številnih manjših krajih.

Podatki kažejo, da NLB z nakupom ne prevzema toliko obsega poslovanja kot dostop do obsežne poslovalne mreže. Od 65 poslovalnic DBS jih je 27 v krajih, kjer NLB danes nima poslovalnice. V preostalih 38 primerih se mreži bank prekrivata, zato je prihodnost teh poslovalnic manj jasna.

V NLB na dodatna vprašanja o tem, kaj bodo naredili v krajih, kjer sta prisotni obe banki, niso odgovorili. Zapisali pa so, da bodo v krajih, kjer NLB fizično ni prisotna, ''zagotovili dostop do gotovine in preostalih univerzalnih finančnih storitev kar najširšemu krogu strank, vse od gospodinjstev do kmetovalcev, podjetij in lokalnih skupnosti''. Če bi NLB ohranila zgoraj omenjenih 27 poslovalnic DBS, bi se njeno število povečalo na 96. V primeru zaprtja preostalih (kjer sta prisotni NLB in DBS) pa bi se število bančnih poslovalnic po državi zmanjšalo s trenutnih 337 na približno 300.

Kaj bo z zaposlenimi?

V NLB bodo izvedli celovito analizo ter o načrtih pravočasno obvestili vse deležnike, predvsem zaposlene v DBS, stranke DBS ter lokalne skupnosti, kjer je DBS prisotna s fizično infrastrukturo, ko bodo pogoji za integracijo izpolnjeni, so zapisali. Ob koncu leta 2025 je DBS zaposlovala 394 ljudi. Ob morebitni racionalizaciji mreže pa bi bil največji pritisk lahko na lokacijah, kjer se mreži obeh bank prekrivata.

Na vprašanje, ali načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih, niso odgovorili. Odgovorili so, da so zaposleni v DBS veliki strokovnjaki na kmetijskem področju. ''Zato nameravamo pri NLB Skupini proučiti, kako talente zadržati v največji možni meri ter jih z odprtimi rokami sprejeti v okviru NLB Skupine.''

Majhna banka z zdravim kreditnim portfeljem

NLB je bila v primerjavi z DBS po donosnosti sredstev (ROA) v 2025 precej uspešnejša. ROA je znašala približno 1,36 odstotka, pri DBS pa 0,85 odstotka. DBS je v primerjavi z NLB majhna banka z 2,85-odstotnim tržnim deležem in 1,6 milijarde evrov bilančne vsote, vendar primerljivo veliko mrežo kot NLB. DBS v letnem poročilu omenja 76 poslovalnic, medtem ko na spletni strani DBS navaja 65 poslovalnic.

DBS ima tudi nadpovprečno kakovost kreditnega portfelja. ''Kakovost kreditnega portfelja DBS je boljša od povprečja slovenskega bančnega sistema,'' je zapisal analitik Bloomberga Adria Rudi Lukačić. Delež nedonosnih kreditov (NPE) pri DBS znaša 1,2 odstotka v primerjavi z 1,6 odstotka na ravni slovenskega bančnega sistema. V segmentu kmetijstva in rudarstva je delež nedonosnih kreditov v slovenskem bančnem sistemu nekoliko višji in znaša 2,6 odstotka. Podrobnejši podatki o skupnem kreditnem portfelju slovenskih bank, namenjenem kmetijstvu, niso javno dostopni.

Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da se je izpostavljenost bančnega sistema do kmetijstva leta 2025 občutno zmanjšala. Po drugi strani segment malih podjetij beleži močno rast kreditiranja. ''Krediti mikropodjetjem so bili aprila 2026 za 15,1 odstotka višji kot leto prej, zaradi česar so bila mikropodjetja najhitreje rastoči segment financiranja podjetij,'' piše Lukačić. Dodaja, da je to pomembno tudi za DBS, saj strateška usmeritev banke ne temelji zgolj na kmetijstvu, temveč tudi na malih in srednje velikih podjetjih.

NLB utrjuje mesto največje

DBS je po zadnjih podatkih BS ob koncu leta 2025 po bilančni vsoti obvladovala 2,85 odstotka slovenskega bančnega trga. Pregled tržnih deležev v predhodnih letih pa je pokazal, da je v zadnjih petih letih tržni delež v Sloveniji najbolj povečala prav NLB. Delež se je v tem času povečal za 6,6 odstotne točke na slabih 34 odstotkov. S prevzemom DBS pa bi se NLB približala 37-odstotnemu tržnemu deležu, s čimer bi se še utrdila na položaju največje banke v državi po bilančni vsoti.

Konsolidacija slovenskega bančnega trga bo potekala naprej, je pred dvema letoma v intervjuju za Bloomberg Adria povedal takratni predsednik uprave DBS Jure Kvaternik. ''Želimo iti v smeri združevanja ali prevzemov, saj boš, če si zadnji v vrsti, prej ali slej postal tarča prevzema. Kot DBS smo sicer nekoliko pod radarjem velikih, a imamo svoj prostor pod soncem. Nismo na naslovnicah osrednjih medijev, ampak denimo na naslovnicah lokalnih. Nastali smo iz kmetijskega sektorja in prav tam imamo največji delež. Če pa pogledamo drugače, celotna kmetijska panoga pomeni skupaj blizu pol milijarde evrov kreditov.''