Iščete svoj srečni kotiček? Morda je v Sloveniji (mnenje)

Kaj pa, če je skrivnost sreče v nizkih pričakovanjih?

Prebivalci bogatih zahodnih držav imajo praviloma visoke prihodke, a kljub temu številni menijo, da si z njimi ne morejo privoščiti življenjskega standarda, ki si ga želijo. Američani so denimo vse premožnejši, vendar s tem niso nujno tudi srečnejši. Na drugi strani so prebivalci vzhodne Evrope, ki sicer ne slovijo ravno po svoji vedrini, presenetljivo zadovoljni s svojimi precej skromnejšimi prihodki.

Leta 2018 so raziskovalci s Purduejeve univerze in Univerze v Virginiji analizirali podatke iz več predhodnih raziskav, da bi ugotovili, kakšen dohodek ljudje povezujejo s srečnim življenjem. Ugotovili so, da so pričakovanja višja v bogatejših državah – tudi ko upoštevamo razlike v kupni moči. Pred kratkim so podatke prilagodili še za inflacijo in jih primerjali s povprečnimi prihodki v posameznih državah.

V vzhodnoevropskih državah ljudje praviloma zaslužijo vsaj 70 odstotkov toliko, kot menijo, da potrebujejo za zadovoljno življenje. Hkrati so njihova pričakovanja glede življenjskega standarda nižja. Najbolj zadovoljni s svojimi prihodki so Slovenci. Slovenija je namreč edina država v raziskavi, kjer povprečni letni dohodek, ki znaša 42.800 dolarjev, presega znesek, za katerega prebivalci menijo, da ga potrebujejo za dobro življenje – 36.800 dolarjev.

Bloomberg

Med redkimi zahodnimi državami, kjer povprečni prihodki dosegajo več kot 70 odstotkov pričakovanega zneska, je Luksemburg. Na drugi strani se z največjim razkorakom med prihodki in pričakovanji soočajo na Novi Zelandiji, v Združenem kraljestvu in Avstraliji. Tam povprečni zaslužki pokrijejo le približno tretjino tega, kar prebivalci menijo, da potrebujejo za srečno življenje.

Seveda je sreča subjektivna. Vendar raziskava kaže, da kriza dostopnosti ni zgolj ameriški problem in da je tudi ni mogoče rešiti preprosto z večjo državno porabo. Na Švedskem je denimo vprašanje dostopnosti vsaj tako pereče kot v ZDA, eden glavnih razlogov pa je, tako kot v ZDA, stanovanjska problematika. V številnih zahodnih državah omejitve pri gradnji in nadzor najemnin podražujejo nakup stanovanj in hiš.

Drugi problem, če ga lahko tako sploh imenujemo, je morda preprosto naraščajoča blaginja. Ko države postajajo bogatejše, se zvišuje tudi življenjski standard, morda celo hitreje, kot rastejo prihodki. Zanimivo je, da so med državami, ki na lestvici "dostopne sreče" najbolj zaostajajo za pričakovanji prebivalcev, predvsem države Latinske Amerike, kjer so nizki tako dejanski kot želeni prihodki. Bistvo torej ni v tem, da prebivalci bogatejših držav niso srečnejši. Na splošno so. Gre za to, da zadovoljstvo, ki ga prinaša višji dohodek, ne raste več v koraku z njim.

Raziskava kaže, da so s svojimi prihodki najbolj zadovoljni Slovenci, saj povprečni letni dohodek v Sloveniji presega znesek, za katerega prebivalci menijo, da ga potrebujejo za dobro življenje. Foto: Bobo

Izvirna raziskava je pokazala tudi, da se učinek višjih prihodkov na srečo sčasoma zmanjšuje in lahko postane celo negativen. Ko ljudje začnejo zaslužiti več, so praviloma srečnejši, vendar po določeni točki z nadaljnjo rastjo prihodkov zadovoljstvo začne upadati. Avtorji menijo, da bi lahko bila razlaga v tem, da se ljudje, ko zadovoljijo osnovne potrebe, vse bolj osredotočajo na materialne cilje in primerjanje z drugimi. Tudi na Danskem, eni najsrečnejših držav na svetu po ločeni letni raziskavi z drugačno metodologijo, povprečni letni dohodek pokrije le 66,8 odstotka zneska, za katerega prebivalci menijo, da ga potrebujejo za srečno življenje.

Kapitalizem je stotinam milijonov ljudi omogočil, da so obogateli, in ustvaril več materialnega bogastva, kot ga je svet kdaj poznal. Toda hkrati je premaknil mejo tega, kar si želimo. Tržna izkrivljanja, ki so v zadnjih letih povzročila pomanjkanje in dvig cen, so privedla tudi do krize življenjskih stroškov, ki še vedno bremeni večino bogatih držav.

Ena od mamljivih ugotovitev raziskave bi lahko bila, da bi bili vsi srečnejši z bolj preprostim in manj materialističnim načinom življenja. Toda to bi bila napačna lekcija. Želja po več namreč spodbuja napredek in prispeva k višanju življenjskega standarda. Morda bi bili nekateri Novozelandci srečnejši, če bi se preselili v Slovenijo in tam z novozelandsko plačo živeli z nižjimi življenjskimi stroški. Verjetno pa ne bi bili tako zadovoljni, če bi hkrati začeli prejemati slovenske plače.

Bolj pomemben nauk je, da se splača odpraviti izkrivljanja v trgovini in gospodarski dejavnosti, ki zvišujejo cene. Skoraj vse bogatejše države, v katerih ljudje ne zaslužijo dovolj, da bi bili zadovoljni, se hkrati soočajo s staranjem prebivalstva in visokim javnim dolgom, rast v številnih evropskih državah pa stagnira. To pomeni, da bi se lahko življenjski stroški kmalu še zvišali, ravno v času, ko se bo marsikdo že soočal z nižjo kupno močjo.