Slovenska gospodarska gibanja so na začetku drugega četrtletja kljub povečani negotovosti v mednarodnem okolju ostala razmeroma ugodna, medtem ko se je inflacija maja okrepila drugi mesec zapored, kaže najnovejše ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Izvoz je po močnejši rasti v prvih mesecih leta aprila ostal približno nespremenjen, v prvih štirih mesecih pa je bil realno za 2,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. K rasti so največ prispevali farmacevtski izdelki, vozila ter električni stroji in naprave. Uvoz je bil v istem obdobju realno višji za 5,7 odstotka.
Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je aprila po rasti v začetku leta stabilizirala na marčni ravni, v prvih štirih mesecih pa je bila medletno višja za 1,7 odstotka. Rast je bila zabeležena v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti.
Gradbeništvo se je od začetka leta še naprej krepilo, predvsem zaradi gradnje inženirskih objektov, vrednost opravljenih gradbenih del pa je precej presegla raven iz enakega obdobja lani. Potrošnja gospodinjstev se je po razpoložljivih podatkih za april nadalje povečala, k čemur so prispevali predvsem večji nakupi avtomobilov ter višja poraba za turistične storitve doma in v tujini. Podatki o davčno potrjenih računih kažejo, da se je rast trošenja nadaljevala tudi maja.
Kazalnik gospodarske klime se je po aprilskem poslabšanju maja izboljšal in bil približno na ravni izpred leta dni, vendar je ostal pod dolgoletnim povprečjem.
Na trgu dela se je število delovno aktivnih aprila po sezonsko prilagojenih podatkih le malo spremenilo, število brezposelnih pa se je maja znova nekoliko zmanjšalo. Konec aprila je bilo registriranih 43.060 brezposelnih oseb, kar je medletno 0,4 odstotka manj.
Medletno se je nadaljeval upad števila dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Od oktobra lani pa narašča število brezposelnih mladih, starih od 15 do 29 let, kar Umar povezuje z vstopom večjih generacij na trg dela ob hkratnem zmanjšanju povpraševanja po delovni sili.
Rast plač ostaja razmeroma visoka. Povprečna bruto plača je bila marca nominalno za 7,3 odstotka višja kot leto prej. V zasebnem sektorju se je zvišala za 7,4 odstotka, največ v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače, kot so gradbeništvo, nastanitve z gostinstvom in druge raznovrstne poslovne dejavnosti. V javnem sektorju je bila rast 6,8-odstotna, predvsem zaradi izvajanja plačne reforme.
Inflacija se je maja zvišala na 3,6 odstotka, predvsem zaradi višjih cen goriv, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu. Največ, 1,3 odstotne točke, so k inflaciji prispevale cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, ki so bile za desetino višje kot leto prej. K rasti so prispevali višje cene energentov, učinki lanskih ukrepov za uravnavanje cen električne energije, visoke rasti cen trdih goriv in dražje kurilno olje.
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila izraziteje zvišale. Mesečna rast je bila z 0,5 odstotka najvišja v zadnjih 12 mesecih, medletna rast pa se je okrepila na 1,4 odstotka. Na domačem trgu so bile cene višje za 2,5 odstotka, na tujih trgih pa za 0,3 odstotka.
Slovenska gibanja ostajajo ugodnejša od širšega okolja v evrskem območju, kjer se je BDP v prvem četrtletju tekoče znižal za 0,2 odstotka, medletno pa je bil višji za 0,3 odstotka. Kazalniki zaupanja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu kažejo na šibko aktivnost tudi v drugem četrtletju.
Evropska komisija za evrsko območje letos pričakuje 0,9-odstotno rast BDP, leta 2027 pa okrepitev na 1,2 odstotka. OECD v junijski napovedi ob blažjem scenariju časovno omejenih motenj na Bližnjem vzhodu za letos napoveduje 0,8-odstotno rast evrskega območja, prihodnje leto pa 1,2-odstotno rast.
V javnih financah se je primanjkljaj konsolidirane bilance v prvih štirih mesecih letos povečal na 397,5 milijona evrov, potem ko je v enakem obdobju lani znašal 286 milijonov evrov. Prihodki so bili medletno višji za 11,4 odstotka, odhodki pa za 12,2 odstotka.
K rasti prihodkov so največ prispevali socialni prispevki, davčni prihodki in evropska sredstva, zlasti zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, še ocenjujejo pri Umarju.
.webp){kind=icon}
