Analiza: Regija Adria med rastjo in vse večjim pomanjkanjem delovne sile

Analitiki Bloomberga Adria so objavili novo makroekonomsko napoved za zadnje četrtletje 2026 za države regije Adria. Ugotavljajo, da je rast v regiji v prvi polovici leta 2026 ostala odporna, čeprav so razlike bolj izrazite.

Najmočnejšo rast je zabeležila Slovenija, zato so analitiki napoved rasti njenega BDP za leto 2026 zvišali na 3,4 odstotka. Gospodarska rast se je v drugem četrtletju okrepila tudi v Srbiji in Severni Makedoniji. Na Hrvaškem se je medtem upočasnila zaradi umirjanja potrošnje gospodinjstev, Bosna in Hercegovina pa se spoprijema z dodatnimi tveganji zaradi šibke industrijske aktivnosti in zaprtja Nove Željezare Zenica.

Inflacijski trendi se med državami vse bolj razlikujejo, še ocenjujejo. Zaradi obnovljenih pritiskov na cene energije so analitiki napovedi inflacije za Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino popravili navzgor, za Srbijo in Severno Makedonijo pa znižali, potem ko se je inflacija v teh dveh državah v prvi polovici leta umirila.

 

Poročilo obravnava tudi denarno politiko in zaostrovanje trgov dela v regiji Adria, kjer izboljševanje pogojev zaposlovanja vse bolj sobiva s strukturnim pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva in nadaljnjim izseljevanjem.

Celotno analizo lahko preberete na povezavi.

Slovenija

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju 2026 pridobilo občuten zagon. Realni BDP se je medletno povečal za pet odstotkov, rast v prvi polovici leta pa je tako dosegla 4,1 odstotka. Domače povpraševanje je ostalo glavno gonilo rasti, saj so se domači izdatki povečali za 5,9 odstotka. Potrošnja gospodinjstev je zrasla za 3,4 odstotka, bruto investicije pa za 12,3 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, ob 19-odstotni rasti naložb v zgradbe in druge objekte ter 10,1-odstotni rasti naložb v stroje in opremo.

Posebej močno je ostalo gradbeništvo, kjer se je dodana vrednost povišala za 15,9 odstotka. Izboljšala se je tudi zunanja trgovina, saj se je izvoz blaga in storitev povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. Novejši kazalniki kažejo, da je domače povpraševanje ostalo odporno tudi v tretjem četrtletju. Obseg trgovine na drobno se je julija medletno povečal za 5,2 odstotka, v prvih sedmih mesecih leta pa za 2,3 odstotka. Kupno moč gospodinjstev še vedno podpira rast plač, saj so se povprečne bruto plače v prvi polovici leta realno zvišale za 4,1 odstotka. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, stopnja brezposelnosti pa je v drugem četrtletju znašala 3,8 odstotka. Industrijska dejavnost je bila šibkejša: skupna industrijska proizvodnja je bila v prvih sedmih mesecih le 0,7 odstotka večja kot leto prej, čeprav se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih julija povečala za 4,5 odstotka. Gradbeni kazalniki nakazujejo določeno umirjanje, saj je bilo avgusta izdanih 22 odstotkov manj gradbenih dovoljenj kot julija, število načrtovanih stanovanj pa je bilo medletno manjše za 48 odstotkov.

Inflacija se je umirila, vendar ostaja povišana. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta medletno zvišale za tri odstotke, pri čemer so se storitve podražile za 4,3 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Stroški stanovanj, vode, električne energije in plina so se zvišali za 8,1 odstotka ter k skupni inflaciji prispevali eno odstotno točko, cene prevoza pa so zrasle za 4,7 odstotka. Zaradi višjih cen energentov zvišujemo napoved letošnje inflacije na 3,4 odstotka.

Slovenija je tako v drugo polovico leta 2026 vstopila z občutno močnejšim gospodarskim zagonom, ki ga podpirata potrošnja gospodinjstev in naložbena dejavnost. Rast realnih plač in zaostrene razmere na trgu dela bi morale še naprej podpirati domače povpraševanje, medtem ko šibkejša zunanja trgovina in še vedno povišana inflacija ostajata glavni oviri. Napoved gospodarske rasti za leto 2026 analitiki Bloomberga Adria zaradi izjemno močnih gospodarskih rezultatov v prvi polovici leta zvišujejo na približno 3,4 odstotka.

Bosna in Hercegovina

BDP Bosne in Hercegovine se je v prvem četrtletju 2026 medletno povečal za 2,2 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev je ostala glavno gonilo rasti in se povečala za 3,2 odstotka, državna poraba pa za 1,8 odstotka. Izvoz se je povečal za 0,1 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka, zato je bil prispevek neto izvoza negativen. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 1,5 odstotka, kar kaže na nadaljevanje naložbene dejavnosti. Industrijska proizvodnja je izgubila zagon in se med januarjem in julijem medletno zmanjšala za 2,6 odstotka. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je upadla za 1,3 odstotka, v rudarstvu za 15,3 odstotka, medtem ko se je oskrba z električno energijo in plinom povečala za 2,1 odstotka.

Trgovina na drobno je kljub temu ostala močna, saj so se realni prihodki od prodaje med januarjem in julijem povečali za 11,5 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov je zrasla za 14,8 odstotka, prodaja hrane, pijač in tobaka pa za 8,3 odstotka. Rast plač še vedno presega rast cen. Neto plače so se v drugem četrtletju nominalno zvišale za 8,3 odstotka, realno pa za 2,7 odstotka.

Stopnja brezposelnosti se je zvišala na 12,2 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več kot v prejšnjem četrtletju, vendar 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Naložbeni kazalniki kažejo umirjanje: med januarjem in julijem je bilo izdanih 5,7 odstotka manj gradbenih dovoljenj kot leto prej, julija pa 6,7 odstotka manj od povprečnega mesečnega števila dovoljenj, izdanih leta 2025. Izmed vseh je bilo med januarjem in julijem za stanovanjske stavbe izdanih 97,1 odstotka dovoljenj. Število turističnih prihodov je bilo v tem obdobju večinoma nespremenjeno in se je zmanjšalo za 0,1 odstotka, število prenočitev pa se je povečalo za dva odstotka.

Inflacijski pritiski so ostali okrepljeni, saj je julijska medletna inflacija znašala približno 3,6 odstotka. Glavni dejavnik rasti cen je bil prevoz s 13-odstotno podražitvijo, sledili so stanovanja in komunalne storitve z 10,8-odstotno rastjo cen. Ker so bile omejitve cen in marž podaljšane do konca leta 2026, naj bi se cenovni pritiski umirili. Federacija Bosne in Hercegovine je cenovne omejitve zaradi okrepljene inflacije uvedla 5. junija, julija pa so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,4 odstotka. Zaradi višjih cen energentov zvišujemo napoved letošnje inflacije na 4,9 odstotka.

Nova Željezara Zenica, prej znana kot ArcelorMittal Zenica, je aprila 2026 zaradi nevzdržnega finančnega položaja ustavila integralno proizvodnjo jekla. Delavci so junija vsakodnevno protestirali zaradi neizplačanih odpravnin in regresov. Stečajni postopek je bil uveden 12. avgusta 2026, narok za preizkus terjatev upnikov pa je predviden za 8. december 2026. Od začetka stečaja je bilo za presežne razglašenih približno 1.100 delavcev.

Neposredno krčenje gospodarske aktivnosti je ocenjeno na najmanj 1,1 odstotka BDP Bosne in Hercegovine, saj je bila Nova Željezara Zenica leta 2025 drugi največji izvoznik v državi. Zato je mogoče pričakovati občutne posledice za železniški promet, vključno z železnicami Federacije BiH in Republike Srbske, dobavitelja plina BH Gas, ponudnika industrijskih plinov in storitev Messer ter pristaniške dejavnosti Luke Ploče. To bo povzročilo dodatne posredne izgube gospodarske proizvodnje. Leta 2026 analitiki pričakujejo približno 3,2-odstotno gospodarsko rast, pri čemer spremljajo tudi možnost stavke v prometnem sektorju, ki bi lahko ovirala uvoz in izvoz države.

Hrvaška

Hrvaško gospodarstvo se je v drugem četrtletju 2026 upočasnilo. Realni BDP se je medletno povečal za 1,7 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 2,2-odstotna. Potrošnja gospodinjstev se je povečala le za 0,5 odstotka, državna potrošnja pa za dva odstotka. Naložbe so še podpirale rast, saj so se bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 1,7 odstotka. Zunanja trgovina je okrevala: izvoz blaga in storitev se je povečal za tri odstotke, uvoz pa za 3,4 odstotka.

Gradbena dejavnost je ostala pozitivna, dodana vrednost v panogi pa se je povečala za 3,1 odstotka, čeprav v prihodnost usmerjeni kazalniki kažejo na umirjanje. Julija je bilo izdanih 972 gradbenih dovoljenj oziroma 1,6 odstotka več kot leto prej, vendar je bilo njihovo skupno število med januarjem in julijem medletno manjše za 12,1 odstotka. Trgovina na drobno je ostala odporna.

Realni prihodek se je julija povečal za 3,6 odstotka, kar je bil že 40. zaporedni mesec medletne rasti. Prodaja hrane, pijač in tobaka se je povečala za 3,9 odstotka, prodaja neživilskih izdelkov za 4,5 odstotka, prodaja pogonskih goriv pa se je zmanjšala za 2,8 odstotka. Razmere na trgu dela so ostale zaostrene, saj je stopnja brezposelnosti po metodologiji Mednarodne organizacije dela v drugem četrtletju znašala 4,7 odstotka, potem ko je bila v prvem četrtletju pri 5,5 odstotka. Prihodki v industriji so še vedno močno rasli: junija so se povečali za 7,3 odstotka, v prvi polovici leta pa za pet odstotkov.

Gospodarsko aktivnost je na vrhuncu poletne sezone podpirala tudi turistična dejavnost. Število turističnih prihodov je avgusta prvič preseglo pet milijonov, število prenočitev v prvih osmih mesecih pa je medletno zraslo za odstotek.

Inflacija ostaja povišana. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta medletno zvišale za 4,2 odstotka, k čemur so največ prispevale podražitve prevoza za 13,5 odstotka, stanovanj in komunalnih storitev za 10,8 odstotka ter restavracij in nastanitev za 6,1 odstotka. Inflacija v storitvenem sektorju je ostala posebej visoka pri 7,2 odstotka, energenti pa so se podražili za 17,6 odstotka. Nasprotno so se cene hrane in brezalkoholnih pijač znižale za 0,6 odstotka, oblačil in obutve pa za 5,1 odstotka. Harmonizirana inflacija je znašala 3,7 odstotka. Zaradi višjih cen energentov zvišujemo napoved letošnje inflacije na 4,3 odstotka.

Hrvaška je tako v drugo polovico leta 2026 vstopila z nekoliko šibkejšim gospodarskim zagonom, saj sta se poraba gospodinjstev in naložbena dejavnost umirili. Trgovina na drobno, turizem in trg dela še vedno podpirajo rast, medtem ko sta povečana inflacija in šibkejše domače povpraševanje glavni oviri. Leta 2026 analitiki pričakujejo približno 2,9-odstotno gospodarsko rast.

Severna Makedonija

Gospodarski zagon Severne Makedonije se je v drugem četrtletju 2026 okrepil. Realni BDP se je medletno povečal za 4,3 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 3,1-odstotna. Glavno gonilo je bilo gradbeništvo, kjer je dodana vrednost poskočila za 21,9 odstotka. Bruto investicije so se ob rasti naložb v osnovna sredstva povečale za 14,5 odstotka. Rast je podpirala tudi zunanja trgovina. V prvih sedmih mesecih leta 2026 se je izvoz blaga povečal za 8,4 odstotka, uvoz pa za 7,8 odstotka. Trgovinski primanjkljaj je kljub temu ostal velik, saj je izvoz pokrival 70,9 odstotka uvoza. Nemčija je ostala najpomembnejša trgovinska partnerica Severne Makedonije.

Gibanja v industriji so bila mešana. Industrijska proizvodnja se je julija povečala za 1,3 odstotka, pri čemer je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih zrasla za 3,4 odstotka, v rudarstvu pa se je zmanjšala za 5,9 odstotka. Proizvodnja električne energije in plina je upadla za 19,5 odstotka. V prvih sedmih mesecih je bila skupna industrijska proizvodnja le 0,9 odstotka večja kot leto prej.

Kazalniki domačega povpraševanja so ostali odpornejši. Realni prihodki v trgovini na drobno brez pogonskih goriv so se julija povečali za 3,6 odstotka, k čemur je prispevala 6,7-odstotna rast prodaje neživilskih izdelkov, medtem ko je prodaja hrane stagnirala. Realna prodaja pogonskih goriv se je povečala za 13,2 odstotka. Kupno moč gospodinjstev je podpirala rast plač, saj se je povprečna realna neto plača junija medletno zvišala za 2,9 odstotka. Turizem je še vedno podpiral gospodarsko aktivnost, število turistov pa se je julija povečalo za 5,5 odstotka. Gradbeni kazalniki so kljub močni dejavnosti ostali nestanovitni, saj je bilo julija izdanih 8,5 odstotka manj gradbenih dovoljenj kot leto prej.

Inflacija se je poleti občutno umirila. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta medletno zvišale za 2,6 odstotka, mesečna inflacija pa je znašala 0,4 odstotka. K mesečni rasti so največ prispevale podražitve rekreacije, športa in kulture za 3,1 odstotka, restavracij in nastanitev za 2,5 odstotka ter hrane in brezalkoholnih pijač za 0,5 odstotka. Cene prevoza so se medtem znižale za 0,8 odstotka. Zaradi zmernih inflacijskih pritiskov v prvi polovici leta znižujemo napoved letošnje inflacije na 3,4 odstotka.

Severna Makedonija je v drugo polovico leta 2026 vstopila z močnejšim gospodarskim zagonom, ki ga podpirajo gradbeništvo, naložbe, odporno domače povpraševanje in nadaljnja rast izvoza, medtem ko industrijska dejavnost ostaja razmeroma šibka. Leta 2026 analitiki Bloomberg Adria pričakujejo približno 2,9-odstotno gospodarsko rast.

Srbija

Srbsko gospodarstvo je v drugem četrtletju 2026 pridobilo zagon. Realni BDP se je medletno povečal za 3,8 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 3,2-odstotna. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za štiri odstotke, državna potrošnja pa za 2,5 odstotka. Okrepila se je tudi naložbena dejavnost, saj so bruto investicije v osnovna sredstva zrasle za 3,3 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 4,1 odstotka, uvoz pa za 5,2 odstotka in tako rasel hitreje od izvoza.

Gradbeništvo je ostalo ena najmočnejših panog, saj se je dodana vrednost v drugem četrtletju povišala za 9,1 odstotka. Tudi v prihodnost usmerjeni kazalniki ostajajo spodbudni. Julija je bilo izdanih 8,6 odstotka več gradbenih dovoljenj kot leto prej, predvidena vrednost gradbenih del pa se je povečala za 58 odstotkov. V prvih sedmih mesecih leta 2026 se je število dovoljenj povečalo za 7,9 odstotka, njihova predvidena vrednost pa za 35,5 odstotka. To kaže na nadaljevanje močnega cikla gradbene dejavnosti, povezanega z naložbami za Expo.

Industrijska dejavnost ostaja šibka. Skupna industrijska proizvodnja se je julija zmanjšala za 2,3 odstotka, pri čemer je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih upadla za 1,6 odstotka, oskrba z električno energijo in plinom pa za 8,8 odstotka. Proizvodnja v rudarstvu se je povečala za tri odstotke. Kljub temu je bila proizvodnja v prvih sedmih mesecih leta 2026 še vedno 0,3 odstotka večja kot leto prej. Svetla točka je bilo kapitalsko blago, katerega proizvodnja se je med januarjem in julijem povečala za 10,9 odstotka, predvsem zaradi močne rasti proizvodnje motornih vozil.

Kupno moč gospodinjstev je podpirala rast plač, saj se je povprečna neto plača junija realno zvišala za 9,4 odstotka. Povprečna realna rast neto plač je v prvi polovici leta znašala 8,4 odstotka.

Inflacijski pritiski so se poleti umirili. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta medletno zvišale za 2,2 odstotka, nekoliko več kot julija, ko je bila inflacija 1,9-odstotna, vendar občutno manj kot maja, ko je znašala 3,5 odstotka. Cene so se na mesečni ravni zvišale za 0,5 odstotka, predvsem zaradi podražitve prevoza za 1,7 odstotka, rekreacije, športa in kulture za 1,3 odstotka ter opreme za gospodinjstvo in osebne nege za po 0,9 odstotka. Zaradi zmernih inflacijskih pritiskov v prvi polovici leta znižujemo napoved letošnje inflacije na 3,3 odstotka.

Srbija je v drugo polovico leta 2026 vstopila z močnejšo rastjo BDP ter živahno potrošnjo gospodinjstev, naložbeno in gradbeno dejavnostjo. Močna realna rast plač in umirjanje inflacije bi morala še naprej podpirati domače povpraševanje, medtem ko šibka industrijska proizvodnja in hitrejša rast uvoza ostajata glavni oviri. Naložbeni cikel, povezan z razstavo Expo 2027, naj bi še spodbujal gradbeništvo in celotno gospodarsko dejavnost. Leta 2026 analitiki pričakujejo približno 3,5-odstotno gospodarsko rast.

Denarno okolje

Centralne banke so se iz cikla zniževanja obrestnih mer vrnile k previdnejšemu pristopu, ki znova dopušča zviševanje obresti. Denarna politika zaradi obnovljenih inflacijskih tveganj, povezanih z energetskimi trgi in geopolitično negotovostjo, znova postaja izrazito odvisna od podatkov.

Evropska centralna banka je na zasedanju 10. septembra zvišala depozitno obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 2,50 odstotka, s čimer se je odzvala na obnovljene inflacijske pritiske zaradi višjih cen energentov in geopolitičnih tveganj. ECB pričakuje, da bo inflacija dalj časa ostala nad dvoodstotnim ciljem. Čeprav ostaja rast evrskega območja šibka, naj bi nemška fiskalna ekspanzija zagotovila določeno podporo v zadnjem četrtletju leta.

Narodna banka Srbije je septembra ključno obrestno mero ohranila pri 5,75 odstotka. Inflacija se je julija umirila na 1,9 odstotka, avgusta pa nekoliko zvišala na 2,2 odstotka in tako ostala pod srednjo vrednostjo triodstotnega ciljnega razpona. Zaradi zunanjih in geopolitičnih tveganj centralna banka ohranja previdno držo. Analitiki pričakujejo, da bo ključno obrestno mero do konca leta pustila nespremenjeno.

Narodna banka Republike Severne Makedonije je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero ohranila pri 4,25 odstotka. Inflacija medtem ostaja povišana, kar kaže na vztrajne cenovne pritiske in počasnejše vračanje k zgodovinskim povprečjem.

V prejšnjem četrtletju, ko je sporazum med ZDA in Iranom zmanjšal zaskrbljenost glede oskrbe z nafto, so analitiki pričakovali, da bo ECB depozitno obrestno mero do konca leta ohranila pri 2,25 odstotka. Ker so se cene energentov znova zvišale, zdaj do konca leta pričakujemo najmanj še eno zvišanje za 25 bazičnih točk, s čimer bi depozitna obrestna mera dosegla 2,75 odstotka. Iz istega razloga analitiki letos ne pričakujejo več znižanja obrestnih mer v Srbiji, saj višje cene energentov povečujejo navzgor usmerjena inflacijska tveganja, inflacijska pričakovanja pa še naprej rastejo. Napoved glede denarne politike Severne Makedonije ostaja nespremenjena.

Razmere na trgu dela

Razmerje med zaposlenimi in brezposelnimi meri število zaposlenih na vsako brezposelno osebo ter kaže moč in razvoj trga dela posamezne države.

V vseh državah regije se je razmerje v zadnjih petih letih izboljšalo, kar kaže na ugodnejše razmere na trgu dela. Največje izboljšanje je zabeležila Hrvaška, kjer se je število zaposlenih na brezposelno osebo povečalo z 12 na 27. Najmanjše izboljšanje sta zabeležili Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina, kjer se je razmerje v istem obdobju povečalo s pet na osem zaposlenih.

Izboljšanje pa kaže tudi na vse bolj omejeno ponudbo delovne sile. Trgi dela v regiji Adria se še naprej spoprijemajo s strukturnimi omejitvami zaradi staranja prebivalstva in izseljevanja.

Na dnu lestvice sta Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija, ki ostajata med največjimi izvoznicami delovne sile v regiji.

Delavci iz Bosne in Hercegovine imajo posebej pomembno vlogo na trgih dela sosednjih držav. Predstavljajo skoraj polovico vseh tujih delavcev v Sloveniji in so največja skupina tujih delavcev na Hrvaškem.

Ta gibanja opozarjajo na naraščajoče neravnovesje v regiji: medtem ko Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija zaradi izseljevanja še vedno izgubljata delavce, Hrvaška in Slovenija pomanjkanje delovne sile na vse bolj zaostrenih trgih dela zapolnjujeta s priseljevanjem iz sosednjih držav in bolj oddaljenih azijskih trgov.