Na dražbah znova kupovali stanovanja, ne da bi si jih ogledali

Na trgu primanjkuje nepremičnin. Število prodaj je v 2024 upadlo že tretje leto zaporedoma. Srednja cena kvadratnega metra v prestolnici je splezala na 4.510 evrov za kvadratni meter, kažejo podatki Geodetske uprave. Cena se je glede na 2023 rekordno zvišala – za 500 evrov za kvadratni meter. Kupci se v iskanju nepremičnin udeležujejo tudi dražb, kjer se znajdejo zanimive nepremičnine. Dražbi dveh zanimivih stanovanj sta se zgodili pretekli teden.

Stanovanji za Bežigradom sta bili naprodaj v izvršilnem postopku fizičnih oseb. Prostore imata v novejši večstanovanjski stavbi na Kadilnikovi ulici 1. Poslovno-stanovanjski objekt ob Ekosrebrni hiši je bil zgrajen leta 2006. Cenilec je v juniju leta 2023 vrednost vsakega stanovanja ocenil na 174 tisoč evrov, za kolikor sta bili tudi naprodaj. Skupno je bilo vplačanih 18 varščin, so sporočili z ljubljanskega Okrajnega sodišča.

Dražitelji cene zvišali za skoraj polovico

Za prvo stanovanje se je potegovalo 10 dražiteljev. Cene so zviševali v korakih za najmanj štiri tisoč evrov. Začetno ceno so dražitelji hitro zvišali na 194 tisoč evrov, nato se je draženje ustavilo. Naslednja ponujena cena je bila nekaj minut pred zaključkom dražbe. Na koncu se je draženju priključil še sedmi in zadnji interesent, ki je ceno zvišal za 34 tisočakov na 240 tisoč evrov. Konkurent, ki je dražil od začetka, je ceno zvišal na 244 tisoč evrov. Interesent, ki se je v draženje vključil zadnji, je stanovanje kupil za 250 tisoč evrov. Dražilo je sedem interesentov, ceno pa so na koncu zvišali za 76 tisočakov oziroma 43,7 odstotka.

Komur ni uspelo na prvi dražbi, je imel še eno priložnost. Sedem dražiteljev je plačalo varščine za obe nepremičnini. Slabe pol ure pozneje je sledila spletna dražba drugega stanovanja. Za tega je bilo vplačanih osem varščin. Cena se je tu uvodoma višala hitreje. Že v tretjem koraku je dražitelj ceno zvišal za 22 tisočakov na 200 tisoč evrov. Nato se je draženje upočasnilo. Nekaj minut pred koncem se je znova vnela borba. Dražili so le štirje interesenti. Ceno so na koncu vseeno zvišali za 78 tisoč evrov na 252 tisoč evrov. Stanovanje je kupil interesent, ki je s svojo ponudbo dražbo začel.

 

 

Kakšni stanovanji sta bili na dražbi?

V stavbi je 36 stanovanj in sedem poslovnih prostorov. Stavba je lepo vzdrževana, stanovanja so svetla in imajo zastekljene lože. Stanovanji sta v petem nadstropju in po tlorisu skoraj identični. Gre za dvosobni stanovanji. Vsako skupno meri 49,5 kvadratnega metra. Uporabnih površin imata slabih 41 kvadratov, 3,4 kvadrata zaprte lože ter približno pet kvadratnih metrov veliko kletno shrambo. Vstopi se v predsobo, kjer je na levi kopalnica, v nadaljevanju pa manjša spalnica z izhodom v zastekljeno ložo. Iz hodnika naravnost se vstopi v večji dnevni prostor.

Bloomberg Adria

Na eni strani je dnevni del, na nasprotni pa kuhinja, izhaja iz cenitve. Tudi iz dnevnega prostora je dostop do zastekljene lože. Po celotni steni prostora je okno od stropa do tal brez zunanjih senčil. Obe stanovanji sta orientirani na jug. V 2022 je bila vgrajena klimatska naprava. V etažnih načrtih sta vrisani garsonjeri, ki pa sta bili že v času gradnje spremenjeni v dvosobni stanovanji. Neuradno smo izvedeli, da sta bili stanovanji v solidnem stanju, oprema je narejena po meri.

Sodišče v razpisu opozorilo na vknjiženo služnost

Na dražbi se je prijavilo manj interesentov, kot smo pričakovali. Razlog bi lahko pripisali dejstvu, da sta bila pri nepremičninah vknjiženi dosmrtni užitek ter dosmrtna raba. Sodišče je v odredbi o prodaji potencialne kupce opozorilo, da je pri nepremičninah vknjižen užitek stanovanja in rabe. Iz zemljiškoknjižnega izpiska pa je razvidno, da sta bila dosmrtna služnost ter užitek vpisana po hipoteki. Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo, če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, izhaja iz Zakona o izvršbi in zavarovanju.

To pomeni, da se služnosti in druga stvarna bremena s prodajo izbrišejo. Zakaj izbrisa niso navedli v dražbenem razpisu, smo vprašali na sodišču. ''O izbrisu navedenih pravic sodišče odloči v sklepu o izročitvi nepremičnin glede na določila 174. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju,'' so zapisali na ljubljanskem Okrajnem sodišču.

Bloomberg Adria

Znova kupovali, ne da bi si ogledali stanovanje

Z ljubljanskega sodišča so sporočili, da so bile vložene tri zahteve za ogled stanovanja. Izvršiteljica Irena Erjavec, ki je bila zadolžena za ogled nepremičnine, je potrdila, da si je nekaj interesentov stanovanje ogledalo. Nad razpletom dražbe pa je bila malce presenečena. ''Nisem pričakovala, da bo šla cena tako visoko.''

Ali sta si kupca stanovanje tudi ogledala, ni mogoče ugotoviti. Sodelovanje na spletnih dražbah je anonimno. Dejstvo pa je, da si večina dražiteljev stanovanj ni ogledala. Občasno si stanovanja v izvršilnih postopkih ni mogoče ogledati, je priznala Erjavec. Povedala je, da so včasih zasedena ter ljudje niso pripravljeni prodati ali ne omogočijo ogleda. Dodala pa je, da včasih ogled ni mogoč, ko gre za fizične osebe, ker nimajo kontaktov, obvestil na oglasnih deskah pa stanovalci ne vidijo.

Lansko poletje si stanovanja v Šiški, ki je bilo naprodaj na dražbi, ni ogledal nihče, ker dolžnik oziroma lastnik ni omogočil vstopa v stanovanje. Tokrat si je bilo stanovanje mogoče ogledati, pa se je večina vseeno odločila za slepi nakup. Kupovanje več sto tisoč evrov, vrednih nepremičnin na slepo, kot kaže, ni izjema.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar