text size
Poslovanje z nepremičninami je že dvanajsto četrtletje zapored dejavnost z najvišjim razmerjem med poslovnimi prihodki in odhodki. V drugem četrtletju so prihodki presegali odhodke za 45 odstotkov, navaja državni statistični urad (Surs).
Podjetja, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami, so tudi v drugem četrtletju izstopala po gospodarnosti poslovanja. Kazalnik, ki primerja poslovne prihodke in odhodke, je pri njih dosegel 145 odstotkov, kar pomeni, da so bili poslovni prihodki za 45 odstotkov višji od poslovnih odhodkov. Po podatkih Sursa je bil to že dvanajsto četrtletje zapored najvišji rezultat med spremljanimi področji dejavnosti.
Na drugem mestu je bilo zdravstvo in socialno varstvo s 114 odstotki, vendar se je tam kazalnik v primerjavi s prejšnjim četrtletjem znižal. V predelovalnih dejavnostih je ostal pri 107 odstotkih.
Preberi še
Kupiti ali najeti stanovanje? Dilema, ki lahko v 20 letih pomeni 100 tisoč evrov razlike
Visoke cene in dražja posojila: Nakup stanovanja v Ljubljani ni več samoumevno najboljša izbira.
19.08.2026
Slovenski luksuzni nepremičninski trg raste. Kdo so milijonski kupci?
V Sloveniji je že 240 hiš z oglaševano ceno najmanj milijon evrov.
11.08.2026
Vroča poletja poganjajo trg bazenov: je domač bazen razkošje ali tudi investicija?
Z visokimi temperaturami narašča tudi povpraševanje Slovencev po bazenih
31.07.2026
Stanovanja, garaže ali pisarne: katera naložba se povrne najhitreje
Medtem ko donosnost stanovanj upada, postajajo garaže in poslovni prostori za vlagatelje pogosto privlačnejša izbira.
28.07.2026
Nepremičnine tik pod vrhom tudi pri dodani vrednosti
Nepremičninski sektor je izstopal tudi pri drugem kazalniku. Dodana vrednost je v drugem četrtletju predstavljala 61 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, kar je najvišji delež po več kot letu dni. Višji delež je imelo le zdravstvo in socialno varstvo, kjer je dodana vrednost predstavljala 62 odstotkov prihodkov od prodaje.
Na ravni vseh spremljanih dejavnosti je dodana vrednost znašala 25 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, enako kot četrtletje prej. V predelovalnih dejavnostih se je medtem delež znižal na 30 odstotkov.
Podatki tako kažejo precej drugačno sliko od tiste, ki jo dobimo, če gospodarstvo opazujemo predvsem skozi izvoz.
Predelovalci tri četrtine prihodkov ustvarijo v tujini
Kazalnik izvozne usmerjenosti je namreč na skupni ravni dosegel 45 odstotkov, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih četrtletjih.
Najbolj izrazito so usmerjena na tuje trge podjetja v predelovalnih dejavnostih. V drugem četrtletju so na tujih trgih ustvarila 76 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, enako kot četrtletje prej.
Na drugem mestu je bila oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer je delež prihodkov, ustvarjenih v tujini, dosegel 53 odstotkov. Ta se je povečal v primerjavi s prejšnjima dvema četrtletjema.
Na skupni ravni so poslovni prihodki podjetij za 6 odstotkov presegali poslovne odhodke, kar je enako kot v prvem četrtletju.