Leto dni po volitvah: ali kancler Merz zares obuja nemški gospodarski motor?

Natanko pred letom dni so se nemški volivci odpravili na zvezne volitve. Po štirih letih vladavine socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza, ki so jih zaznamovale visoka inflacija, stagnacija gospodarstva, energetska kriza in vojna v Ukrajini, so Nemci glasovali za vrnitev h krščanskodemokratski vladavini zavezništva CDU-CSU.

Na vrh zavezništva konservativnih strank, ki mu je po mesecih pogajanj uspelo sestaviti koalicijo s poraženimi socialdemokrati, pa se je zavihtel kancler Friedrich Merz, nekoč prvi tekmec dolgoletne kanclerke Angele Merkel.

Pred 70-letnim politikom, nekoč članom uprave nemške podružnice BlackRocka, ki se je opisal kot "pravi Evropejec, prepričan transatlanticist in Nemec, odprt za svet", je težka naloga ponovne oživitve industrijskih peči največjega gospodarstva stare celine, obnovitve propadajoče nemške vojske in posodobitve razpadajoče infrastrukture države.

Na nekaterih področjih se zdi, da je novopečeni kancler dosegel nekaj začetnih uspehov. Nemško gospodarstvo se je po padcu v letih 2023 in 2024 lani nekoliko pobralo, saj je zabeležilo le 0,2-odstotno rast. Letos naj bi se okrepilo za približno odstotek, predvsem zaradi obsežnega paketa javnih investicij v skupni vrednosti 500 milijard evrov, predvidenih za obdobje 12 let. Proračun za leto 2026 načrtuje 127 milijard evrov javnih naložb, kar je skoraj polovico več kot leto prej. Fiskalna spodbuda naj bi h gospodarski rasti prispevala 0,7 odstotka, ugotavljajo pri zavarovalni skupini Coface.

Pri Coface hkrati poudarjajo, da bodo učinki investicijskega programa v veliki meri odvisni od njegove dejanske izvedbe. "Stopnja črpanja sredstev je v letih 2024 in 2025 dosegala od 75 do 80 odstotkov, kar kaže na prisotna izvedbena tveganja. Dolgoročni vpliv na potencialno rast bo omejen, saj je del sredstev namenjen tekoči porabi, in ne strukturnim naložbam."

Reforme novega kanclerja

Kanclerjev ogromni infrastrukturni stimulans se začenja prelivati v največje gospodarstvo Evrope, saj je bilo do začetka tega leta že izplačanih 24 milijard evrov, na poti pa je še več sto milijard. Dodatni zagon bi moralo prinesti tudi povečevanje obrambnih izdatkov, saj se pričakuje, da bo Berlin za obrambo letos namenil okoli 108 milijard evrov.

Del načrtovanih sredstev bi lahko do nemških podjetij prišel hitro: po oceni gospodarskega ministrstva bo približno dve tretjini odstotne točke letošnje rasti izhajalo iz državne porabe. Posledično so vlagatelji bolj optimistični kot kadarkoli po letu 2021, proizvodnja pa se je v zadnjem četrtletju povečala bolj, kot so pričakovali ekonomisti, poroča Bloomberg.

"Učinki spodbud se bodo med posameznimi panogami razlikovali. Gradbeništvo, ki je v zadnjih letih beležilo upad aktivnosti, naj bi se okrepilo zaradi večjega obsega javnih infrastrukturnih projektov. Energetsko intenzivne dejavnosti bodo deležne omejene podpore prek mehanizma za omejevanje cen električne energije. Gostinski sektor je že v preteklem obdobju pridobil z znižanjem stopnje DDV, ki je deloma ublažila pritisk na poslovanje," makropodatke pojasnjujejo pri Coface in izpostavijo tudi obrambni sektor.

Bloomberg

 

"Nemška vlada je v začetku leta 2025 omilila ustavno dolžniško zavoro za vojaške izdatke, kar je omogočilo povečanje obrambnega proračuna s 86 milijard evrov lani na 108 milijard evrov letos. Obrambna industrija ter z njo povezane dejavnosti tako sodijo med hitreje rastoče segmente nemškega gospodarstva," še povedo.

Nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick je na vprašanje, kako se bo Merzeva vlada v letu 2026 spopadla z izzivom gospodarske rehabilitacije in investicij, naštela tri ključne ukrepe zvezne vlade: poseben sklad, za katerega je vlada zamrznila dolžniško zavoro in je namenjen naložbam v obrambo, infrastrukturo in tehnologije zelenega prehoda; niz agresivnih davčnih razbremenitev; ter 30 milijard evrov neposrednih spodbud, ki jih vlada letos namenja za tehnološko preobrazbo in razogljičenje industrije.

Čedalje več pozitivnih kazalnikov

Po močnem porastu na začetku leta so pričakovanja glede nemškega gospodarskega položaja, merjena z indeksom ZEW, ostala stabilna. S +58,3 točke so za 1,3 točke nižja v primerjavi s prejšnjim mesecem. Ocena trenutnega gospodarskega položaja se še naprej izboljšuje, saj znaša - 65,9 točke, kar je 6,8 točke več kot prejšnji mesec, je poročal Inštitut ZEW.

"Indeks ZEW ostaja stabilen. Nemško gospodarstvo je v fazi krhkega okrevanja. Strukturni izzivi, zlasti v industriji in zasebnih naložbah, ostajajo precejšnji. Prihajajoče reforme sistemov socialne varnosti bi morale znatno povečati privlačnost Nemčije kot poslovne destinacije," je ob objavi rezultatov povedal predsednik ZEW Achim Wambach.

V petek so bili tudi objavljeni podatki ankete HCOB PMI, ki jo pripravlja S&P Global. Pokazali so, da se zasebni sektor monetarne unije postopno utrjuje, čeprav ostajajo inflacijski pritiski in zadržanost pri zaposlovanju.

K izboljšanju slike evrskega območja je pomembno prispevala Nemčija. Nemški sestavljeni PMI se je februarja povzpel na 53,1 točke (januarja je bil pri 52,1 točke), kar je najvišje v štirih mesecih. Proizvodni sektor v Nemčiji je dosegel pomemben preobrat: skupni proizvodni PMI se je zvišal na 50,7 točke – najvišje v 44 mesecih in prvič po več kot treh letih nad mejo 50 točk.

Pri pozitivnem razpoloženju pomaga tudi slika tovarniških naročil. Nova naročila v nemški proizvodnji so namreč zrasla najhitreje v skoraj štirih letih, pri čemer podjetja poročajo o izboljšanem domačem in tujem povpraševanju. Skupna naročila iz tujine so se povečala prvič po sedmih mesecih. Storitveni sektor v Nemčiji ostaja glavni nosilec rasti z indeksom 53,4 točke, a tudi proizvodnja očitno izgublja status šibkega člena.

"Nedavne poslovne raziskave kažejo na solidno okrevanje nemškega gospodarstva, vendar pa raziskava PMI še naprej prikazuje veliko bolj rožnato sliko kot raziskava Ifo. Medtem ko je PMI zdaj ponovno na svoji dolgoročni povprečni vrednosti, kar je v skladu s cikličnim razvojem, poslovna pričakovanja Ifo kažejo, da nemško gospodarstvo ostaja v globoki krizi. Poslovna pričakovanja Ifo kažejo, da se bo nemški BDP v prvem četrtletju skrčil za 0,7 odstotka," v analizi ugotavljata analitika Deutsche Bank Robin Winkler in Marc Schattenberg.

Še preden je Berlin naznanil paket spodbud za gospodarstvo, pa je začel naraščati tudi nemški delniški trg. Lani je dodatno poskočil po zavezi takrat še prihajajočega kanclerja, da bo posodobil razpadajočo infrastrukturo in okrepil obrambno porabo; blue chip indeks DAX 40 se je zvišal za 22 odstotkov kljub medvedjemu razpoloženju v ključnih panogah, kot sta avtomobilska in kemična industrija. Letos beleži le 1,84-odstotno rast.

Bloomberg

 

Reforme bi lahko izpodbijalo tudi domače nezadovoljstvo nad vlado. Merzeva koalicija se od nastopa na oblasti v javnomnenjskih anketah muči, letos pa jo čaka pet ključnih deželnih volitev. Slab izid bi lahko pomenil izgubo zagona, vrzel pa bi hitro lahko zapolnila skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).

Kaj to pomeni za Slovenijo?

"Za Slovenijo, ki je z Nemčijo kot eno najpomembnejših izvoznih partneric tesno povezana, so ti trendi posebej pomembni. Po prvih ocenah Statističnega urada je slovenski bruto domači proizvod lani realno zrasel za 1,1 odstotka, izvoz pa se je povečal za 0,3 odstotka. Saldo menjave s tujino je gospodarsko rast znižal za 1,3-odstotne točke. Morebitna okrepitev nemške industrijske aktivnosti bi se lahko razmeroma hitro odrazila tudi v izboljšani izvozni dinamiki slovenskega gospodarstva," pravijo pri Coface.

Slovenski izvoz v kar 69 odstotkih zajemajo države EU, pri čemer je delež Nemčije v tej strukturi dominanten in znaša skoraj četrtino celotnega izvoza v EU partnerice, smo pisali. Čeprav je Nemčija za Slovenijo ključna blagovna partnerica, predvsem na račun avtoindustrije, je po besedah ekonomista Bojana Ivanca pomembna tudi storitvena menjava, saj tja izvozimo za okoli 1,6 milijarde evrov storitev.