Ministri EU za likvidnostno pomoč in (morda) cenovno kapico na plin

V Bruslju je potekal krizni sestanek ministrov držav članic EU, na katerem so iskali poti do skupnih rešitev za omejitev cen energije. Od sestanka, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so si države članice obetale rešitev za energetsko krizo, ki stiska Evropo.

Ministri so od Evropske komisije želeli rešitve v obliki likvidnostne pomoči podjetjem, ki trpijo zaradi energetske draginje. Ministri so podprli predlog, da se oblikuje likvidnostni mehanizem, in ga kot eno od želja vključili v končni dokument, ki so ga predali Evropski komisiji. Ta bo na podlagi zaključkov z današnjega zasedanja ukrepe pripravila in predstavila prihodnji teden, načrte za širšo prenovo evropskega energetskega trga pa naj bi predstavila na začetku naslednjega leta. 

Ministri želijo tudi vzpostaviti mehanizem, s katerim bi prevzeli del dobičkov energetskih podjetij in ta denar uporabili kot solidarnostno pomoč. Predlagali so tudi omejitev dobička podjetjem, ki za proizvodnjo električne energije ne uporabljajo plina in posledično v tem obdobju ustvarjajo večje dobičke.

Veliko prahu je dvigovala možnost uvedbe cenovne kapice za uvoz plina; na mizi sta bila predloga za omejitev cene uvoženega ruskega plina ali vsega uvoženega plina. Države članice, predvsem Nemčija, predlogu pred sestankom niso bile naklonjene, saj Gazprom v primeru uvedbe kapice grozi s popolno prekinitvijo dobave plina. Po prvih informacijah z zasedanja konkretnih predlogov, kako naj bi kapica na ceno plina delovala, niso uspeli oblikovati, so pa kot eno od možnih rešitev v končni dokument vendarle vključili tudi možnost njene vzpostavitve. Oblikovanje mehanizma, ki bi vsaj približno deloval, bo zelo zahtevna naloga.

Nekaj več podrobnosti je po zasedanju ponudil italijanski minister za zeleni prehod Roberto Cingolani: "15 držav članic se zavzema za širšo cenovno kapico, s katero bi omejili cene vsega uvoženega plina, ne le ruskega. Ta predlog je med zasedanjem dobival vse širšo podporo. Tri države članice pa so se zavzemale za omejitev cene le za ruski plin."

Slovenski predlogi so bili upoštevani

"Začeli smo intenzivno razpravo o konkretnih rešitvah za stabilizacijo energetskih trgov. Ministri se bomo še enkrat sestali še ta mesec. Takrat bomo imeli na mizi predloge Evropske komisije in upam, da bomo dosegli široko soglasje o najboljših možnih interventnih ukrepih," je svoj odziv na današnje dogajanje v Bruslju začel minister Kumer.

Ministrstvo za infrastrukturo

"Slovenija je lahko zadovoljna, saj so bile v končni dokument vključene njene zahteve, da se vzpostavijo skupni likvidnostni instrumenti, da se pregleda smernice za delovanje trgov z namenom, da se vključijo varovalke in da Komisija pripravi ukrepe za začasno intervencijo v trg, vključno z možnostjo cenovne kapice za plin," je Kumer nekoliko konkretneje pojasnil, kaj so glavni poudarki današnjih pogovorov ministrov. 

Ministri so podprli tudi pripravo predloga za koordinirano zmanjšanje odjema električne energije.

Že v sredo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila pet predlogov ukrepov za spopad s krizo, in sicer znižanje porabe elektrike, cenovno kapico na presežne dobičke iz jedrske energije in obnovljivih virov, solidarnostni mehanizem za zajetje "ogromnih" in "nepričakovanih" dobičkov ponudnikov fosilnih goriv ter program državne pomoči za omogočanje dodatne likvidnosti komunalnim in energetskim podjetjem, ki so se znašla v težavah.

Odbor DZ potrdil solidarnostni sporazum s Hrvaško

Odbor državnega zbora je potrdil predlog sporazuma Slovenije in Hrvaške o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum omogoča, da lahko država drugo državo v primeru motenj v oskrbi s plinom zaprosi za solidarnostno pomoč za prebroditev krize, če ima druga država dovolj zalog plina.

Državni zbor je podoben dogovor že ratificiral z Italijo, pogovarjajo pa se tudi z Avstrijo. Takšen mehanizem je za državo zadnja možnost in ga aktivira, potem ko je izkoristila vse druge možnosti in zagotovila oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, nezaščitenim odjemalcem pa ne. Med zaščitene odjemalce poleg gospodinjstev spadajo še zdravstvene in izobraževalne ustanove, študentski domovi itd.

Če bo država prejela pomoč, bo plin plačala po dogovorjeni ceni. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar