Francosko gospodarstvo presenetilo in kljubuje političnemu kaosu

Francosko gospodarstvo je v tretjem trimečseju nepričakovano doseglo najhitrejšo rast po letu 2023. To je pomirilo zaskrbljenost, da bo zaradi novih političnih pretresov izgubilo zagon. Drugo največje gospodarstvu evrskega območja je v tretjem trimesečju zraslo za 0,5 odstotka – v primerjavi z 0,3 odstotka v predhodnem trimečesju in več kot dvakrat več, kot so pričakovali analitiki.

Četrtkova objava statističnega urada Insee je pokazala, da sta rast spodbudila trgovina in izboljšanje domačega povpraševanja. Finančni minister Roland Lescure je rezultat označil za ‚‘izjemen dosežek‘‘.

Poročilo je le začetek podatkovno bogatega dneva v evrskem območju, ki ga bo kronala določitev  Evropske centralne banke (ECB) o višini ključnih obrestnih mer. Številke bodo verjetno pokazale, da se 20-članski blok dokaj dobro spopada s carinskimi pretresi, ki jih je sprožil Donald Trump. Ob vztrajnem izstopanju Španije bo vsak nov zagon rasti verjetno prišel šele, ko bodo vlade prihodnje leto povečale izdatke za obrambo in infrastrukturo.

Drugi gospodarski podatki za tretje četrtletje v regiji so bili mešani. Belgijski podatki so pokazali pospešek z 0,2 na 0,3 odstotka, Avstrija pa je zrasla za 0,1 odstotka. Irska, Finska in Litva so zabeležile krčenje gospodarstva.

Analitiki ocenjujejo, da se je evrsko območje v tretjem četrtletju povečalo za 0,1 odstotka – enako kot v prejšnjih treh mesecih. Ker oblikovalci politik niso prepričani, da bo dodatno sproščanje denarne politike bistveno spodbudilo proizvodnjo, inflacija pa je pod nadzorom, bo ECB danes popoldne stroške zadolževanja pustila pri dveh odstotkih. Nedavna ankete Bloomberga kaže, da bi ECB obrestne mere pri dveh odstotkih lahko pustila še dve leti.

Ločeni podatki iz Španije so pokazali, da so se cene življenjskih potrebščin oktobra zvišale za 3,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom, kar je preseglo pričakovanja o 3-odstotni rasti.

Indeks nestanovitnosti v Franciji

Bloomberg Mercury

Dobre številke iz Francije prihajajo kljub hudi negotovosti, ki pesti državo, saj se premier Sébastien Lecornu trudi stabilizirati proračun in se izogniti odstavitvi s strani razdeljene državne skupščine, tako kot njegova dva predhodnika.

Poslabšanje fiskalnega in političnega okolja je sprožilo niz znižanj kreditnih ocen, guverner centralne banke Francois Villeroy de Galhau pa je opozoril na "postopno zadušitev" zaradi nezmožnosti države, da se spopade z naraščajočim dolgom.

Lecornu je v iskanju izhoda iz krize začasno ustavil pokojninsko reformo predsednika Emmanuela Macrona iz leta 2023 in dal parlamentu proste roke pri določanju proračuna, kar bi lahko povečalo davčno breme za podjetja.

‘’Kljub političnim pretresom in mednarodnim negotovostim naša podjetja vlagajo, izvažajo in državo ženejo naprej,’’ je dejal Lescure. ‘’Hitro sprejetje proračuna, ki ohranja zaupanje podjetij in gospodinjstev, bo ključnega pomena za ohranitev tega zagona.’’

Politična tveganja spodkopavajo zaupanje podjetij, gospodinjstev in vlagateljev. Aktivnost zasebnega sektorja se je oktobra skrčila že 14. mesec zapored, razprodaje obveznic na trgu pa zvišujejo stroške zadolževanja Francije v primerjavi z ostalimi evropskimi državami.

Poročilo Insee pa je pokazalo, da so se poslovne naložbe v tretjem četrtletju povečale za 0,9 odstotka, kar je največja rast v več kot dveh letih. Izvoz se je povečal za 2,2 odstotka, potrošnja pa za 0,1 odstotka, kar je enako kot v prejšnjih treh mesecih.

Ločeno poročilo je pokazalo, da so se potrošniški izdatki septembra povečali za 0,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem, kar je v nasprotju s pričakovanji o stagnaciji. Statistični urad je avgustovske podatke popravil tudi navzgor za 0,1 točke na 0,2 odstotka.

— S pomočjo Martona Ederja, Daniela Basteira, Ainhoe Goyeneche, Barbare Sladkowske, Joela Rinnebyja, Kristiana Siedenburga in Artyoma Danielyana