Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je po zgodovinskem zvišanju ključnih obrestnih mer nagovorila Evropejce in pojasnila odločitev Sveta guvernerjev ECB. Sporočilo za javnost, ki ga je objavila centralna banka, prva dama ECB pa ga je predstavila na tiskovni konferenci, objavljamo spodaj.
"Svet ECB je danes sklenil zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk. S tem velikim korakom se pospešuje prehod z večinoma zelo spodbujevalno naravnane ravni obrestnih mer denarne politike v smeri ravni, ki bodo v srednjeročnem obdobju zagotovile čimprejšnjo vrnitev inflacije na dvoodstotni cilj ECB. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Svet ECB bo redno ocenjeval prilagajanje denarne politike ob upoštevanju najnovejših informacij in spreminjanja inflacijskih obetov. Prihodnji sklepi Sveta ECB o obrestnih merah denarne politike bodo še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.
Svet ECB je današnjo odločitev sprejel, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad ciljno ravnjo, ter pričakuje, da bo obrestne mere še nadalje zvišal. Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija avgusta dosegla 9,1 odstotka. Inflacijo še vedno potiskajo navzgor strmo naraščanje cen energentov in hrane, pritiski s strani povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva ter ozka grla v dobavnih verigah. Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala. Ko bodo sedanja gonila inflacije sčasoma izzvenela in bo normalizacija denarne politike začela učinkovati na gospodarstvo in določanje cen, se bo inflacija znižala. Kar zadeva prihodnje obdobje, so strokovnjaki ECB projekcije inflacije precej popravili navzgor in sedaj pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 8,1 odstotka v letu 2022, 5,5 odstotka v letu 2023 in 2,3 odstotka v letu 2024.
Preberi še
ECB z zgodovinskim dvigom obrestnih mer v odločen boj proti inflaciji
ECB je pod vodstvom predsednice Christine Lagarde agresivno dvignila obrestne mere za rekordnih 75 bazičnih točk, da bi ustavila podivjano inflacijo.
08.09.2022
Po odboju v prvi polovici leta 2022 najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v evroobmočju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju leta 2023 stagniralo. Zaradi zelo visokih cen energentov se zmanjšuje kupna moč dohodkov, medtem ko ozka grla v dobavnih verigah, ki sicer popuščajo, še naprej omejujejo gospodarsko aktivnost. Poleg tega neugodne geopolitične razmere, zlasti ruska neupravičena agresija proti Ukrajini, spodjedajo zaupanje podjetij in potrošnikov. Takšne obete kažejo tudi zadnje projekcije gospodarske rasti, ki so bile za preostalo tekoče leto in za celo leto 2023 opazno popravljene navzdol. Strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 3,1 odstotka v letu 2022, 0,9 odstotka v letu 2023 in 1,9 odstotka v letu 2024.
Vztrajne točke ranljivosti, ki jih je povzročila pandemija, še vedno predstavljajo tveganje za nemoteno transmisijo denarne politike. Svet ECB bo zato še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je sklenil zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 1,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 1,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 0,75 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 14. septembra 2022.
Po zvišanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita nad nič dvostopenjski sistem obrestovanja presežnih rezerv ni več potreben. Svet ECB je zato danes sklenil, da ukinja dvostopenjski sistem, in je kot večkratnik določil vrednost nič.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)
Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer za daljše obdobje po datumu, ko je začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, se ponovno investirajo fleksibilno in na način, da se obvladujejo tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike, ki so povezana s pandemijo.
Operacije refinanciranja
Svet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Na voljo je instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v evroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti."
.webp){kind=icon}
