Najhujše poplave v zgodovini: ključne številke in vprašanja

Leto dni po ujmah zgodovinskih razsežnosti, ki so 4. avgusta 2023 dosegle vrhunec in povzročile katastrofalne poplave, zaradi katerih je življenja izgubilo šest oseb, nastalo pa je tri milijarde evrov neposredne škode, vlada že ves teden komunicira številke. Kaj je bilo narejenega, kaj še bo? Začenja se namreč petletno obdobje obnove, a številke, ki se skrivajo v ozadju naravnih nesreč na globalni ravni, so zaskrbljujoče in bodo tudi v prihodnje pomembno krojile javne izdatke.

V letu dni od poplav je ministrstvo za finance sanaciji škode in obnovi namenilo 805 milijonov evrov. Poplave se odražajo v državnem proračunu in tudi v prihodnje se še bodo.

Ustrezna obnova, urejanje in redno vzdrževanje vodotokov in infrastrukture so ključni, da bi se v prihodnje izognili katastrofalnim posledicam vremensko pogojenih ekstremnih pojavov, ki jih je iz leta v leto več. Pametno proračunsko načrtovanje je zato ključnega pomena in prav nanj opozarjata Svetovna banka in Evropska komisija v posebnem poročilu, ki sta ga objavili maja letos.

bloomberg adria TV

 

"Evropa se segreva hitreje kot druge celine, zato potrebuje pametne naložbe v povečevanje odpornosti," navajajo v poročilu z naslovom Ekonomija za preprečevanje katastrof in pripravo nanje.

Tri milijarde evrov vredna škoda, ki jo je lani zabeležila Slovenija, je kot kaplja v morju, ko pogledamo celotno nastalo škodo na ravni Evrope v letu 2023, ki je bilo tudi najtoplejše zabeleženo leto. Ocena škode, ki so jo samo lani po Evropi povzročile naravne nesreče presega 77 milijard evrov, izhaja iz poročila.

V zadnjih desetletjih je število izjemnih vremenskih dogodkov poskočilo, poroča Evropska agencija za okolje (EEA), med najdražjimi in najobsežnejšimi ekstremnimi dogodki, ki so zajeli Evropo pa so poplave v Nemčiji in Belgiji leta 2021 (44 milijard evrov) in ekstremne evropske suše ter vročinski valovi leta 2022 (40 milijard evrov). Evropska civilna zaščita postaja vedno bolj obremenjena in zahteva vedno več financiranja, katastrofe pa postajajo vse dražje. Jasno je, da je vsak vložen cent v zaščito ključnega pomena.

Vlaganja v preventivo ključnega pomena

Predvideni stroški neukrepanja v primeru visokega segrevanja bi lahko dosegli sedem odstotkov BDP EU, poudarjajo pri Svetovni banki. Na letni ravni bi morale države povečevanju odpornosti in prilagoditvam na spreminjajoče se podnebne pogoje nameniti 34 do 110 evrov na prebivalca.

Da vsakršne katastrofe zamajajo skupnosti, države in gospodarstvo jasno potrjujejo tudi slovenske številke. Poplave so lani ustavile nekatere pomembne slovenske izvoznike, izvoz, ki je sicer upadal že prej, je avgusta lani padel na najnižjo raven. Največ škode so poplave povzročile na vodotokih (1.322,4 milijona evrov), gradbeno-inženirskih objektih (489,9 milijona evrov), delno uničenih in uničenih stavbah (384,7 milijona evrov ter v gospodarstvu (384,6 milijona evrov). Poškodovanih je bilo 1984 kilometrov cest - skoraj tretjina državnih cest in 4.000 kilometrov vodotokov. Poškodovanih je bilo več kot 13 tisoč stavb, večino teh številk predstavljajo stanovanja in hiše. Država bo oškodovancem v veliki meri izplačala odškodnine za nadomestne gradnje. A to se doslej še ni zgodilo.  

Je pa jasno, da bo sanaciji vodotokov namenjenih 1,34 milijarde evrov. Namesto 30 milijonov letno država začenja 300-milijonska vlaganja v vodotoke na letni ravni. "Vzporedno poteka vzdrževanje, za katero je namenjenih okoli 40 milijonov evrov letno, ter investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali okoli 100 milijonov evrov," je pojasnila državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc.

Naravne katastrofe močno vplivajo na gospodarstvo

Ekstremni vremenski dogodki vedno zamajajo tudi gospodarstvo. Na ravni Evrope smo to lahko videli že pred dvema letoma, ko so suše ustavile pomembne plovne poti, vplivale so na turizem, vodna gospodarstva so bila pod pritiskom, kmetijski pridelki nižji.

V globalno povezanem gospodarstvu še tako oddaljeni geografski dogodki vplivajo na vse. Samo zaradi škode, ki jo je utrpelo podjetje KLS Ljubno, ki je pomemben dobavitelj evropske avtomobilske industrije, so lani poleti po Evropi začasno obstale tudi proizvodne linije giganta Volkswagen. Prizadeta so bila mnoga velika slovenska podjetja in njihovi dobavitelji. Podobno je bilo v Nazarju, kjer je zaradi uničenja podjetja BSH brez dela začasno ostalo več koti tisoč njihovih dobaviteljev, mnogi med njimi so tudi sami utrpeli škodo. Bisol, TAB, Cablex, Ferolin, SIJ … to so le nekatera večja imena prizadetih podjetij. Obsežneje smo o škodi v gospodarstvu poročali tudi v posebni oddaji Zoom in.

STA

 

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je prejelo dokazila o škodi od 1040 oškodovancev. Podjetjem je bilo doslej izplačanih 88,35 milijona evrov, celotna sredstva priznane pomoči pa je do zdaj prejelo 254 upravičencev. Veliko oddanih vlog je še vedno nepopolnih, je ob tem ta teden poročala STA. A številke o tistih podjetjih, ki še niso prejela pomoči, ne gredo na roko vladi: več kot 700 podjetij celotne pomoči še ni prejelo.

Lahko zavarovalnice rešijo vse?

Zavarovalnice so samo zaradi avgustovskih poplav izplačale 150 milijonov evrov odškodnin. Po poplavah so zanihale delnice Save in Zavarovalnice Triglav. Znesek lani izplačanih odškodnin je sicer rekorden: gre za najvišje izplačane odškodnine zaradi enkratnega dogodka, a dejstvo je, da je število zavarovanj v Sloveniji še vedno nizko.

Preventiva oz. povečevanje odpornosti bo zato ključno tudi na tem področju. Slišati je celo, da bodo morda prav zavarovanja v bodoče pogoj za izplačila državnih pomoči v primeru podobnih ekstremnih dogodkov. Država se namreč ukvarja tudi s pripravo krovnega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bi to področje urejal sistemsko.

Tudi državljani bomo morali prevzeti del bremen pri zaščiti. Tako ali drugače: bodisi preko novih davkov bodisi preko »obveznih« zavarovanj ali zahtevnejših pogojev gradnje, energetskih obnov ipd. A pomembno je razumeti, da tudi zavarovanja niso »vreča brez dna«. Ob večjem številu naravnih nesreč obstajajo nevarnosti, da bi se pozavarovalnice umaknile z določenih trgov ali oblik zavarovanj. Ob vse bolj grozeči naravi se pri dolgoročnih planiranjih moramo zavedati tudi potencialnih nevarnosti, na katere se bo odzval trg.

Ob obletnici poplav je naša ekipa s predstavniki vlade obiskala tudi nekatere prizadete kraje. Več o tem smo poročali tudi v oddaji Premium.