Lagarde: 'Tudi slovenska klima je lahko razlog za novo znižanje obresti'

Danes je svet ECB na Brdu pri Kranju odločal o denarni politiki Evropske centralne banke in je po pričakovanjih vnovič znižal obrestne mere, in sicer za dodatnih 25 bazičnih točk na raven 3,25 odstotka. To je najnižja raven po juniju 2023. "Tudi dobra slovenska klima je lahko razlog za novo znižanje obrestnih mer, kar je bila soglasna odločitev Sveta ECB," je pojasnila prva dama ECB Christine Lagarde. 

Kot je dodatno pojasnila, so imeli na mizi samo eno možnost - nižanje v višini četrtine odstotka, kar je po besedah Lagarde predlagal glavni ekonomist ECB Philip Lane. S tem je zavrnila polemike, ali so se pogovarjali tudi o višjem znižanju v višini 50 bazičnih točk.

"Svet ECB je sklenil znižati tri ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita - obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike - temelji zlasti na njegovi posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in moči transmisije denarne politike," so pri ECB zapisali v sporočilu za javnost.

Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja se bo znižala na 3,4 odstotka, obresti za odprto ponudbo mejnega posojila pa na 3,65 odstotka.

"Domača inflacija ostaja visoka"

"Prihajajoči podatki o inflaciji kažejo, da je dezinflacijski proces na dobri poti. Na inflacijske obete vplivajo tudi nedavna negativna presenečenja v kazalnikih gospodarske aktivnosti. Pogoji financiranja medtem ostajajo restriktivni," so zapisali.

Kljub temu pri ECB sodeč po zapisanem, še niso zadovoljni z upočasnitvijo rasti cen. "Inflacija naj bi se v prihodnjih mesecih zvišala, nato pa se v naslednjem letu znižala na ciljno raven. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo z visoko hitrostjo," so zapisali v sporočilu po današnjem zasedanju.

"Zdi se, da je ECB veliko bolj zaskrbljena zaradi (nezadostne) rasti in prenizke inflacije kot pred petimi tedni, zato je težko razumeti, kako današnjega znižanja obrestnih mer ne bi mogli videti kot signal, da se ECB zdaj mudi z zniževanjem obrestnih mer na bolj nevtralno raven," je za Bloomberg komentiral Carsten Brzeski iz banke ING.

Odločitev sveta ECB je v skladu z običajno prakso na tiskovni konferenci, ki se je začela ob 14.45 pojasnila predsednica ECB. Ker je tokratna seja sveta ECB potekala na Brdu pri Kranju, dogajanje spremljamo v živo.

Bloomberg Mercury

 

Lagarde je poudarila šibko rast gospodarstva in šibek izvoz. Prav tako je potrošnja gospodinjstev šibkejša, kot so pričakovali, čeprav se postopno povečuje. "A recesije ne napovedujemo," je bila jasna prva dama in dodala, da grejo bolj v smeri mehkega pristanka. Recesije ne vidi niti v luči ohlajanja največjega evropskega gospodarstva. "Pozorni moramo biti na posamezne sektorje gospodarstva. Težave avtomobilske industrije spremljajo tudi druge države, kot je Slovenije, ker vpliva na manjše dobavitelje," je dejala prva dama ECB.

"Monetarna politika deluje, ne da razglašam zmago nad inflacijo, ampak če se je znižala, pomeni, da deluje," pravi Lagarde. Ponovno je poudarila, da njihove odločitve temeljijo na vseh dostopnih številkah. "Nismo pa slepi za tisto, kaj se dogaja," je dodala.

STA

 

Inflacija dol, zanjo še obresti ECB

ECB je začela obresti nižati po tem, ko je bila zadovoljna z znižanjem inflacije, ki je po epidemiji covida in posledičnih finančnih spodbudah močno narasla.

Eurostat je danes objavil, da je letna inflacija septembra v območju evra znašala 1,7 odstotka. Bila je 0,5 odstotne točke nižja kot avgusta in 2,6 odstotne točke nižja kot septembra lani. V Sloveniji je bila letna inflacija septembra pri 0,7 odstotka in tako tretja najnižja v celotni EU.

Cene v Sloveniji je Lagarde tokrat preverila kar osebno, ko je v spremstvu guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta obiskala ljubljansko tržnico. Tudi na novinarski konferenci je Lagarde ponovno poudarila, da se lahko zgledujejo tudi po Sloveniji, ki je po osamosvojitvi uspešno premagala hiperinflacijo. 

STA

 

Končni cilj: Nevtralna raven, ki ne zavira rasti

Po pričakovanju je Lagarde kot ponavadi poudarila, da se bodo odločali za vsako srečanje posebej, glede na trenutne podatke o razmerah v gospodarstvu. Naslednje srečanje bo decembra odločitve pa ne želijo napovedovati vnaprej, temveč je vse odvisno od podatkov.

Nekateri uradniki pa že razmišljajo o možnosti, da bi v primeru doseganja inflacijskega cilja znižali obrestne mere na tako imenovano nevtralno raven, ki ne bi niti spodbujala niti omejevala rasti. Čeprav je to stopnjo mogoče le oceniti, naj bi bila nekje med 1,5 in tremi odstotki, večina pa jo vidi med dvema odstotkoma in 2,5 odstotka, še piše Bloomberg.

Dopolnjeno na več mestih z informacijo o znižanju obresti, komentarji in napovedjo prihodnje politike ECB.