Ko bo Evropska centralna banka predstavila novi program za odkup državnih obveznic, s katerim želi zagotoviti, da zvišanje obrestnih mer ne bo spodbudilo špekulantov k stavam na dolg Italije in drugih ranljivih članic, bodo ključnega pomena podrobnosti tega programa.
Koliko in katere vrste vrednostnih papirjev naj bi ECB odkupovala, v kakšnih okoliščinah ter pod kakšnimi pogoji, so vprašanja, ki jih članice sveta osrednje evropske banke premlevajo pred odločitvijo 21. julija. Mnoge podrobnosti bodo ostale tajne, dokler predsednica Christine Lagarde ne bo predstavila najnovejšega orodja za preprečitev dolžniške krize, saj želijo v ECB tudi tako povečati njegovo učinkovitost.
Bloomberg
Predstavljamo najpomembnejše lastnosti, na katere bodo pozorni vlagatelji, da bi ocenili dejansko moč novega programa ECB.
Obseg
Neomejeno odkupovanje bi pomenilo najglobljo zavezanost. Bojazni okoli pravnih vidikov bodo odločevalce verjetno prisilile, da določijo meje, naj gre za specifične vsote ali omejitve glede na obseg dolga posameznih držav, tako imenovane omejitve izdajatelja.
Pogojnost
Kakršno koli posredovanje Evropske centralne banke ne bo zastonj. Države oziroma vlade, ki bi bile deležne takšnih posredovanj, bodo morale v zameno za odkup nekaj ponuditi, bodisi ohlapno zavezo k bolj vzdržni fiskalni politiki bodisi trdnejše spoštovanje določenih ciljev in pravil. Glavno vprašanje je, ali bo ECB tista, ki bo preverjala, ali države izpolnjujejo pogoje, ali bodo to počele druge evropske institucije, kot je denimo Evropska komisija.
Sprožilci
Ta informacija je tako ključnega pomena, da bi jo hotel izvedeti vsak vlagatelj; vendar je zelo verjetno še ne bomo izvedeli. Vse kaže, da bo informacija dobila status strogo zaupne zadeve. Pomembna bosta tudi obseg in hitrost rasti donosnosti, vendar utegne to biti največ, kar bodo odločevalci razkrili.
Vpliv na bilanco
Dejansko bo moralo imeti orodje ničelni vpliv na bilanco ECB - o tem med vlagatelji velja soglasje. Načinov, kako priti do takšnega cilja, pa je veliko. ECB lahko črpa sredstva iz sistema, kar imenujejo tudi sterilizacija. Druga možnost je, da začne prodajati odkupljene obveznice v sklopu potencialnih novih programov. Lehko se odloči tudi za prodajo dolžniških certifikatov, kar je dovoljeno v skladu z zakonodajo, vendar tega ECB doslej še nikoli ni naredila - in zelo verjetno tudi v tem primeru ne bo.
Premoženjski razredi
Ni treba posebej poudarjati, da bo osrednja točka programa dolg držav, čeprav je prejšnje orodje, ki naj bi preprečilo tako imenovano fragmentacijo in zagotovilo uspeh ukrepov, vključevalo tudi obveznice zasebnega sektorja. Zanimivo bo tudi videti, ali bo ECB omejila svoje posege le na obveznice določenih ročnosti.
Podobno ukrepanje, znano pod kratico OMT, iz obdobja nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija je bilo osredotočeno na obveznice krajše ročnosti.
Trajanje
Pri tem vprašanju sta dve zanimivi kategoriji: Koliko časa bodo določene obveznice vštete v bilance ECB in ali bo sam program imel rok trajanja? ECB mora torej ugotoviti, ali bo dolg ob dospetju ponovno izdan, in seveda opraviti širšo razpravo o tem, ali centralna banka potrebuje trajno orodje za usmerjanje denarne politike v evrskem območju, ki bo po včlanitvi Hrvaške štelo 20 članic.
Časovnica
ECB je potrebovala več kot pol leta, da je končno razkrila nekatere podrobnosti programa, zato se utegnejo dejanski odkupi začeti po še daljšem obdobju. Ob uveljavitvi prejšnjega programa je minilo nekaj tednov od obvestila do dejanske aktivacije fleksibilnejšega režima reinvestiranja. Če bo ECB objavila zakonski akt za avtorizacijo tega orodja, bi to pomenilo, da ga utegne uporabiti zelo hitro. Odsotnost takšnega akta pa bi kazala na zamudo ali celo sporočala, da ECB ne bo odkupovala ničesar.
.webp){kind=icon}
