ECB bo ohranila trenutno politiko, medtem ko tehta nevarnost inflacije zaradi vojne

Evropska centralna banka bo po pričakovanjih pustila obrestne mere nespremenjene, medtem ko ocenjuje, kako močan inflacijski šok bo povzročila vojna v Iranu.

Obrestna mera za depozite bo v četrtek ostala pri dveh odstotkih, kjer je že od lanskega junija, kaže anketa Bloomberga. Medtem ko večina ekonomistov pričakuje, da bodo stroški zadolževanja do konca leta ostali na tej ravni, trgi stavijo na vsaj eno zvišanje.

Boji na Bližnjem vzhodu krepijo strahove, da prihaja nov val inflacije takoj za cenovnim skokom iz leta 2022 – možnost, ki je v ospredju razprav, saj se ta teden sestajajo vodilne centralne banke sveta.

ECB se je znašla v boljšem položaju kot takrat, ko je ruska invazija na Ukrajino povzročila skok cen nafte in zemeljskega plina. Kljub temu nekateri oblikovalci politike že razmišljajo o zvišanju obresti, da bi omejili morebitna inflacijska tveganja, medtem ko se drugi sprašujejo, ali bi se lahko izkazalo, da je udarec gospodarski rasti bolj zaskrbljujoč.

Nove četrtletne projekcije verjetno ne bodo ponudile veliko usmeritev, saj je bilo veliko vhodnih podatkov zbranih še pred začetkom ameriško-izraelskih napadov. Spremljajoča analiza scenarijev pa bo vendarle ponudila namige, kako slabo bi lahko postalo.

Predsednica Christine Lagarde je obljubila, da ne bo "prenaglila odločitve", hkrati pa je zagotovila, da bo Evropejce obvarovala pred "enakimi inflacijskimi skoki" kot pred štirimi leti. Z novinarji se bo srečala ob 14.45 v Frankfurtu, pol ure po objavi odločitve o denarni politiki in še pred odhodom na vrh Evropske unije v Bruselj, kjer bodo razpravljali o Iranu.

Obrestne mere

Uradniki poudarjajo, kako pomembno je glede vojne ostati miren, in trdijo, da je še prezgodaj za kakršne koli sklepe glede obrestnih mer. Vendar to nekaterih ni ustavilo pri ugibanjih o potrebi po morebitnih zvišanjih – in o njihovem času.

Estonski predstavnik Madis Muller je dejal, da se je verjetnost, da bo naslednja poteza zvišanje, povečala, medtem ko je slovaški predstavnik Peter Kazimir za Bloomberg povedal, da je "odziv ECB potencialno bližje, kot si mnogi mislijo."

"ECB bo na naslednjem zasedanju verjetno bolj nagnjena k ukrepanju z besedami kot z obrestnimi merami. Trgi morda vračunavajo zavarovanje pred ponovitvijo leta 2022, vendar se po našem mnenju prag za dejansko zaostrovanje še vedno zdi visok," je dejala Simona Delle Chiaie, glavna ekonomistka za evrsko območje pri Bloombergu.

Trgovci letos vračunavajo eno ali dve zvišanji po četrt odstotne točke. V anketi med 6. in 11. marcem pa je decembrsko zvišanje predvidelo le sedem odstotkov analitikov. "Na tej stopnji ima veliko več smisla nakazovati budnost, celo jastrebji ton, in upati, da jim ne bo treba ukrepati," je Isabelle Mateos y Lago, glavna ekonomistka pri BNP Paribas, v sredo povedala za Bloomberg.

Alex Kraus/Bloomberg

 

To ni leto 2022

Čeprav je zadnji skok cen energentov sprožil spomine na leto 2022, ko je inflacija presegla 10 odstotkov, so uradniki poskušali omiliti skrbi pred ponovitvijo.

Lagarde bo verjetno znova poudarila, da je gospodarstvo tokrat v precej drugačnem položaju – brez zadržanega povpraševanja, pregretega trga dela in ekspanzivne fiskalne politike. Enako velja za denarno politiko: takrat so bile obrestne mere negativne, ECB pa je še vedno kupovala obveznice. Zdaj so stroški zadolževanja blizu nevtralnih ravni, bilanca stanja pa se krči.

Tudi energetska slika je ugodnejša. Dobava je bolj razpršena, cene plina pa so – kljub rasti – prav tako precej nižje. Podjetja in potrošniki pa so morda manj potrpežljivi. Inflacijska pričakovanja že presegajo 2-odstotni cilj in bi se lahko še zvišala, ko bodo v izračune vključeni višji stroški energije.

Gospodarske projekcije

Nove napovedi bodo pri ugotavljanju, kam se usmerjata inflacija in gospodarska rast, le omejeno uporabne zaradi predpostavk, na katerih temeljijo.

Trajanje vojne je ena od spremenljivk, pri kateri je negotovost zelo velika. Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden sprva dejal, da ZDA še niso pripravljene oditi, "vendar bomo odšli v bližnji prihodnosti." Izraelski obrambni minister Israel Katz pa je dejal, da se bodo boji nadaljevali, dokler "ne bo dosežena zmaga."

Presečni datum za pomembne tržne kazalnike, ki se vključujejo v projekcije, je še en, bolj tehničen dejavnik. Če je ECB sledila svojemu običajnemu urniku, bi moral ta datum pasti pred izbruh spopadov.

Članica izvršilnega odbora Isabel Schnabel je dejala, da bodo projekcije "vsaj deloma že odražale nedavni razvoj dogodkov," medtem ko je Lagardova nakazala, da bo ECB znova uporabila scenarije.

Leta 2023 so njeni ekonomisti simulirali dolgotrajno zaostritev konflikta na Bližnjem vzhodu in delno zaprtje Hormuške ožine ter ugotovili, da bi to občutno povečalo inflacijo, gnano z energijo, in močno zavrlo gospodarsko aktivnost.

Prihodnost Lagardove

Lagardova se utegne soočiti tudi z vprašanji o svoji prihodnosti po poročilih, da naj bi ECB zapustila predčasno, da bi predsedniku Emmanuelu Macronu omogočila pomoč pri imenovanju njenega naslednika pred francoskimi volitvami.

Na to se je odzvala le zadržano, pri čemer je vrata prezgodnjemu odhodu pustila odprta, kar bi lahko vplivalo na širšo prerazporeditev najvišjega vodstva ECB. Leta 2027 se bo zamenjala polovica od šestih sedežev v izvršilnem odboru, Francija pa si prizadeva prevzeti položaj glavnega ekonomista, ki se bo sprostil pol leta pred iztekom mandata.

— Ob pomoči Harumi Ichikure, Joela Rinnebyja in Francine Lacqua