ECB ogroža svojo neodvisnost z manevri za zamenjavo Lagarde

Evropski voditelji bi lahko kmalu dobili priložnost odločati o eni najvplivnejših funkcij na celini, še preden bi morebitna zmaga skrajne desnice na francoskih volitvah leta 2027 vplivala na izbor. Gre za ogromno priložnost, ki pa prinaša tudi visoka politična tveganja.

Christine Lagarde razmišlja o svoji prihodnosti na čelu Evropske centralne banke, je nakazala institucija. Financial Times je poročal, da naj bi se že odločila za predčasen odhod, da bi francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu omogočila, da najdeta njenega naslednika. Njen mandat naj bi sicer trajal do oktobra 2027.

Zdi se, da je poteza namenjena temu, da bi preprečila, da bi francoska skrajna desnica vplivala na imenovanje naslednika, če bi prihodnje leto zmagala na predsedniških volitvah. A čeprav je Nacionalni zbor Marine Le Pen jasno dal vedeti, da želi preoblikovati način delovanja ECB, bi prozoren "dogovor v ozadju" za nadzor ključnih imenovanj in izogibanje posledicam volitev postavil nevaren precedens za ECB.

"Evropski politiki, tako kot drugod, so v skušnjavi, da upognejo pravila, da bi na čelo centralne banke postavili svojega želenega kandidata," je dejal Andrew Kenningham, glavni ekonomist za Evropo pri Capital Economics. "To spodkopava podobo ECB kot ene najbolj neodvisnih centralnih bank na svetu."

Skrbi zaradi ZDA

Med evropskimi funkcijami je položaj v ECB še posebej močan. Frankfurtska institucija določa obrestne mere za 350 milijonov ljudi v 21 državah, nadzira finančna tveganja in si prizadeva zagotavljati stabilnost evra, druge največje svetovne rezervne valute.

Skrbi glede vmešavanja v delovanje centralnih bank so se v zadnjem letu okrepile tudi zaradi razvoja dogodkov v ZDA, kjer je predsednik Donald Trump večkrat kritiziral predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powlla in ga pozival, naj drastično zniža obrestne mere. Toda poteze evropskih politikov, ki bi želeli vzpostaviti varovala, se lahko obrnejo proti njim.

"Od evrske krize naprej se je veliko politikov po evrskem območju pritoževalo nad politiko," je dejal David Powell, ekonomist pri Bloomberg Economics. "Večinoma so jih ignorirali, bili so le stranska predstava, a ti glasovi bi lahko postali glasnejši."

Nacionalni zbor, ki ga vodita Le Pen in Jordan Bardella, v anketah kotira visoko in bi lahko na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto zmagal. Bardella je dejal, da bi stranka ob prihodu na oblast pritiskala na ECB, naj znova zažene program kvantitativnega sproščanja, da bi pomagala pri francoskih fiskalnih težavah. To pa bi kršilo pravila, ki centralni banki prepovedujejo neposredno financiranje vlad.

Ob takšnih komentarjih ni presenetljivo, da bi nekateri radi zaščitili ECB pred vmešavanjem. Predsednika ECB izberejo med vsemi državami članicami evrskega območja, pri čemer bi imela Francija kot drugo največje gospodarstvo v regiji pomembno besedo. Od dosedanjih štirih predsednikov ECB sta bila dva Francoza – Lagarde in Jean-Claude Trichet.

Alexander Kriwoluzky, vodja oddelka za makroekonomijo pri berlinskem inštitutu DIW, je dejal, da predčasen odstop Lagardove "ni problematičen". "To bi bila proaktivna odločitev, ki bi ustvarila priložnost za izbiro primernega naslednika – nekoga, ki bo zagovarjal neodvisnost ECB – še preden bi v Franciji na oblast prišel predsednik z interesi, ki so v nasprotju z neodvisno centralno banko," je dejal.

Bloomberg

 

Vloga pri WEF

Ugibanja o tem, da bi Lagarde odšla predčasno, so se pojavila že prej, ko so jo povezovali z vlogo predsednice Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Znova so se okrepila prejšnji mesec, potem ko je šef francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau napovedal, da bo predčasno zapustil položaj. Podobno kot v potencialnem primeru Lagarde bi to Macronu omogočilo, da ga zamenja pred francoskimi volitvami.

V sredini izjavi po zgodbi v FT je predstavnik ECB povedal, da Lagarde "ni sprejela nobene odločitve glede konca svojega mandata". To je zvenelo manj odločno kot njen komentar lansko poletje, da je "odločena, da bo mandat dokončala".

Fiskalna nevarnost

Predsednik Bundesbanka Joachim Nagel je prejšnji teden opozoril na nevarnost, da bi centralne banke dajale prednost fiskalnim ciljem, pri čemer je izpostavil Trumpove napade na Fed in opozoril, da bi kakršen koli uspeh tam lahko bil "načrt za politike v drugih državah."

"Razmere pri Fedu res niso nekaj, kar bi bilo vredno posnemati," je dejal Spyros Andreopoulos iz Thin Ice Macroeconomics. A dodal je tudi, da je to "politično tvegano", saj bi lahko postalo "odličen material za kampanjo skrajne desnice."

Dejansko je bil glas Lagardove pri obrambi neodvisnosti centralnih bank eden najglasnejših med njenimi kolegi. Opozarjala je, da institucije brez neodvisnosti postanejo disfunkcionalne, kar vodi v motnje in nestabilnost. Njen angažma na to temo se je povečal z Trumpovimi napadi na Fed in vrhunec dosegel januarja, ko je bila med skupino, ki je javno podprla Powlla.

"Neodvisnost centralnih bank je temelj cenovne, finančne in gospodarske stabilnosti," je v izjavi v imenu Sveta guvernerjev ECB dejala Lagardova, izjavo pa so podpisali tudi oblikovalci politik po svetu. "Zato je ključnega pomena ohraniti to neodvisnost, ob polnem spoštovanju vladavine prava in demokratične odgovornosti."

Vendar bi se predčasen odhod lahko razumel kot spodkopavanje prav teh standardov in celo kot obvoz demokracije. "Če javnost neizvoljene centralne bančnike dojema kot tiste, ki skušajo izbrati, kateri izvoljeni politik bo izbral njihove zamenjave, bo trditvam, da so apolitični, težje verjeti," je dejal Powell.

— S pomočjo Juliusa Domoneyja, Alexandera Webra in Alessandre Migliaccio