Inflacijski pritiski so se maja še razširili in okrepili, saj cene številnih izdelkov in storitev močno rastejo. Strokovnjaki Eurosistema so osnovne projekcije inflacije popravili precej navzgor, inflacija pa bo še nekaj časa ostala na nezaželeno visoki ravni, kažejo podatki novega ekonomskega ogledala, ki ga izdaja Evropska centralna banka (ECB).
Pri ECB kljub temu pričakujejo, da bodo umirjanje energetskih stroškov, zmanjšanje motenj v dobavi in normalizacija denarne politike prispevali k znižanju inflacije. Po junijskih makroekonomskih projekcijah za evroobmočje bo medletna inflacija znašala 6,8 odstotka v letu 2022, nato pa naj bi se znižala na 3,5 odstotka v letu 2023 in 2,1 odstotka v letu 2024, kar je višje, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah.
To pomeni, da bo skupna inflacija ob koncu obdobja projekcij predvidoma rahlo nad inflacijskim ciljem ECB. Inflacija brez upoštevanja cen energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 3,3 odstotka v letu 2022, 2,8 odstotka v letu 2023 in 2,3 odstotka v letu 2024, kar je ravno tako več kot v marčnih projekcijah.
ECB letos pričakuje 2,8-odstotno rast BDP
Ne glede na rusko-ukrajinsko vojno in občasna zaprtja javnega življenja na Kitajskem pri ECB ocenjujejo, da razmere omogočajo nadaljnjo rast gospodarstva. "Ko se bodo sedanji zaviralni dejavniki umirili, se bo gospodarska aktivnost po pričakovanjih spet okrepila. Po projekcijah se bo BDP medletno realno povečal za 2,8 odstotka v letu 2022, za 2,1 odstotka v letu 2023 in za 2,1 odstotka v letu 2024," so zapisali pri ECB. V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili obeti za leti 2022 in 2023 precej popravljeni navzdol, medtem ko so bili za leto 2024 popravljeni navzgor.
Predvidoma naj bi se zniževal tudi proračunski primanjkljaj v evroobmočju – s 5,1 odstotka BDP v letu 2021 na 3,8 odstotka v letu 2022 in nadalje na 2,4 odstotka do konca obdobja projekcij. "Zaostrovanje javnofinančne politike bo predvidoma nekoliko večje v letu 2023, ko se bodo številni nedavno sprejeti podporni ukrepi, s katerimi se kompenzira vpliv visokih cen energentov, postopoma iztekli," napovedujejo strokovnjaki pri ECB.
Banke se soočajo s kreditnim tveganjem
Svet ECB je izvedel tudi polletno poglobljeno oceno medsebojnega razmerja med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Kar zadeva finančno stabilnost, so se razmere od zadnje ocene iz decembra 2021 poslabšale, zlasti v srednjeročnem obdobju. Banke, ki so leto začele s trdno kapitalsko pozicijo in vse boljšo kakovostjo aktive, se sedaj soočajo z večjim kreditnim tveganjem.
"Nižja rast, vse višji stroškovni pritiski ter naraščanje netveganih obrestnih mer in donosnosti državnih obveznic bi lahko privedli do nadaljnjega poslabšanja pogojev financiranja za posojilojemalce. Obenem bi lahko bolj zaostreni pogoji financiranja zmanjšali nekatere obstoječe ranljivosti na področju finančne stabilnosti v srednjeročnem obdobju," menijo pri ECB.
Pri ECB ocenjujejo tudi delež javnega dolga evroobmočja v razmerju do BDP. Ta se je leta 2020 zelo povečal, leta 2021 pa nekoliko zmanjšal. Po pričakovanjih se bo do leta 2024 počasi zmanjševal do slabih 90 odstotkov, kar je bistveno več od predkrizne ravni.
.webp){kind=icon}
