ECB z novo statistiko meri podnebna tveganja za finančni sektor

Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji teden objavila prvi niz podnebnih statističnih kazalnikov, ki naj bi pomagali bolje oceniti podnebna tveganja za finančni sektor in spremljati razvoj trajnostnih financ. S tem banka izpolnjuje eno od zavez v svojem podnebnem načrtu.

"Potrebujemo boljše razumevanje vplivov podnebnih sprememb na finančni sektor in obratno. Za to je ključen razvoj visokokakovostnih podatkov," je v izjavi za javnost zapisala članica Izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel. "Kazalniki so prvi korak proti zmanjšanju vrzeli v podnebnih podatkih, ki je poglavitno za nadaljnji napredek na poti k podnebno nevtralnemu gospodarstvu."

Kazalniki so razdeljeni v tri sklope. Prvi sklop sestavljajo eksperimentalni kazalniki trajnostnega financiranja, ki omogočajo pregled nad trajnostnimi oziroma zelenimi dolžniškimi inštrumenti v evroobmočju. Izdaja zelenih in trajnostnih obveznic v Evropi raste, tudi zaradi ambicioznih evropskih politik na področju podnebnih sprememb.

Drugi sklop vključuje analitične kazalnike o izpustih ogljika, ki jih financirajo evropske finančne inštitucije. Ta sklop nudi informacije o izpostavljenosti finančnega sektorja podjetjem ali drugim organizacijam z "ogljično intenzivnim poslovnim modelom", pojasnjujejo pri Banki Slovenije. V zadnjem sklopu najdemo še analitične kazalnike o fizičnih podnebnih tveganjih, s pomočjo katerih lahko analiziramo vplive naravnih nesreč na upravljanje finančnih portfeljev.

Podnebne spremembe so pomembna tema za ECB, saj vplivajo na gospodarstvo, kar vpliva na stabilnost cen, ki je naloga in cilj banke. Vplivajo tudi na komercialne banke, ki jih nadzira ECB, in na izpostavljenost ECB različnim tveganjem, ugotavljajo pri banki.

"Če ne vzamemo v obzir vpliva podnebnih sprememb na naše gospodarstvo, tvegamo, da bomo zgrešili ključni delček celotne slike. To pomeni, da mora naša naloga ohranjanja stabilnosti cen vključevati boljše razumevanje o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na našo vlogo," je novembra v blogu zapisala predsednica ECB Christine Lagarde.

Bloomberg Mercury

Novi kazalniki ECB bodo "pozitivno vplivali na razvoj finančnega sistema v smeri, da postane bolj odgovoren in trajnostno usmerjen," je za Bloomberg Adria komentiral Alexandr Gutirea, strokovnjak za investicijske sklade pri Triglav skladih.

Prvič, kazalniki bodo pomagali pri razumevanju trenutnega stanja v sistemu in so lahko usmeritev za regulatorne odločitve, meni Gutirea. Drugič, boljša dostopnost podatkov lahko vodi v "večje povpraševanje po okolju prijaznejših investicijskih odločitvah s strani bank, investicijskih skladov, zavarovalnic in pokojninskih skladov", medtem ko bi podjetja z manj okolju prijaznim poslovnim modelom lahko težje prišla do financiranja. "Rezultat so lahko večje spremembe v poslovanju podjetij," pravi Gutirea.

Evropa pred ZDA v trajnostnem vlaganju

V letu 2022 je bilo pogosto slišati, da zanimanje vlagateljev za finančna sredstva, ki dosegajo okoljske, družbene in upravljavske standarde (Environmental, Social, Governance – ESG, angl.), usiha. Pojavljali so se dvomi, da so sredstva, vključena v ESG-sklade, res trajnostna. Poskusov prikaza takšne lažne trajnostne podobe se je prijelo ime "greenwashing" (angl.) oziroma zeleno zavajanje.

Globalno gledano so vložki v indeksne sklade ESG (exchange traded fund – ETF, angl.) v lanskem letu izgubili 57 odstotkov vrednosti in padli na 68 milijard dolarjev, kažejo podatki Bloomberg Intelligence (BI). Glavni razlogi za to so skrbi o donosnosti teh sredstev, odlivi razmeroma ozke baze vlagateljev in spremembe v portfeljih, menijo analitiki pri BI.

Toda globalni padec investicij v ESG je vodil ameriški trg, medtem ko je Evropska unija (EU) s pridom pričela uporabljati mehanizem trajnostnega dolga za potrebe zelenega prehoda. Cilj Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal, angl.) je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030.

"Evropske banke lahko razširijo svoje izdaje zelenih obveznic glede na precejšnja dostopna posojila in okoljske zaveze za podporo energetskemu prehodu. Postopno opuščanje premoga je splošna zaveza evropskih bank," je zapisal analitik pri BI Remus Negoita.

Od slabih 123 milijard dolarjev zelenih obveznic, ki so jih banke izdale v letu 2022, jih je bilo 54 odstotkov denominiranih v evrih. Velika večina je prišla s strani evropskih posojilodajalcev.

Koncentracija na trgu ESG-sredstev je precejšnja tako v Evropi kot Severni Ameriki. V ZDA imajo investicijski skladi BlackRock, Vanguard in Invesco v lasti skoraj 70 odstotkov regionalnih ESG-sredstev, v Evropi pa imajo podoben tržni delež BlackRock, UBS in Amundi.

"Indeksni skladi z oznako ESG bi lahko letos nadaljevali rast v Evropi predvsem na račun ugodnih politik, medtem ko pričakujemo slabše povpraševanje v ZDA," ocenjujejo pri BI.

Več kot tisoč milijard za zeleni prehod

V EU področje trajnostnih financ ureja zakonodaja SFDR (Sustainable Finance Disclosure Regulation, angl.), ki določa, kaj morajo upravitelji premoženja razkriti o sredstvih, s katerimi upravljajo. Več kot 70 odstotkov evropskih indeksnih skladov ESG je bilo lani prekvalificiranih iz kategorije 9. člena v kategorijo 8. člena, ki pomeni nižjo raven trajnosti in družbene odgovornosti, saj evropski regulatorji zahtevajo vse večjo transparentnost investicij, ki se oglašujejo z oznako ESG.

Svetovne naložbe v prehod v čisto energijo so leta 2022 dosegle 1.100 milijard dolarjev, kar je približno enako znesku, vloženemu v proizvodnjo fosilnih goriv, ​​glede na poročilo o investicijskih trendih energetskega prehoda v letu 2023, ki ga je pripravila raziskovalna skupina BloombergNEF. Še nikoli doslej niso investicije v prehod na obnovljivo energijo, električne avtomobile in nove vire energije, kot je vodik, presegle tisoč milijard dolarjev.

Čeprav ta količina predstavlja 31-odstotni skok v primerjavi z letom 2021, je še vedno le del tega, kar je potrebno za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in boj proti globalnemu segrevanju. BNEF ocenjuje, da se morajo letne naložbe v prehod do konca tega desetletja potrojiti, da bi svetu omogočili dosego ničelnih neto izpustov do leta 2050.

Približno polovico tega zneska je prispevala Kitajska, daleč zadaj so EU s 180 milijardami dolarjev in ZDA z dobrimi 140 milijardami dolarjev, kažejo podatki BNEF.

Eden motorjev rasti zelenega dolga so bili proizvajalci avtomobilov, ki so uporabljali izdaje zelenih obveznic za financiranje prehoda od motorjev na notranje izgorevanje k električnim vozilom. Pri BI pričakujejo nadaljevanje tega trenda tudi v letu 2023. Lani je sektor avtomobilizma na globalni ravni izdal za slabih 14 milijard dolarjev tovrstnih obveznic, letos pa bi se lahko količina tudi podvojila, menijo analitiki.

"Treba se je zavedati, da trenutno poteka več različnih aktivnosti na področju doseganja večje preglednosti in dostopnosti podatkov, povezanih z okoljem. Določene aktivnosti se bodo podvajale, nekatere bodo predstavljale izziv tako za finančne regulatorje kot tudi za finančne institucije. V prihodnje se bo stanje zagotovo izboljšalo, s tem bo postala tudi pot finančnega sistema na področju trajnostnega razvoja jasnejša in lažja," zaključi Gutirea.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar