Kakšen bo izid vojne z Iranom, je vprašanje za milijon oziroma bolj verjetno za milijardo dolarjev. Vojna zelo vpliva na cene energentov, tudi plina, in posledično na podjetja, sploh energetsko intenzivnejša, ter tudi gospodinjstva.
Evropska komisija je minuli teden predstavila nabor ukrepov za ublažitev energetske krize, povezane z omenjeno vojno. Več bo usklajevanja med državami članicami, dobili bomo evropski opazovalni center za goriva, ki bo spremljal proizvodnjo in uvoz.
Za Evropo in njeno odpornost je ključno, po kakšnih cenah bo čez poletje zapolnila svoja skladišča s plinom. O vsem tem je v intervjuju v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria govoril glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc.
Koliko slovensko gospodarstvo pri cenah plina čuti posledice vojne z Iranom?
Kar je pomembno razumeti, je to, da je bilo gospodarstvo, pa ne samo slovensko, tudi evropsko, v nekoliko slabši kondiciji že pred začetkom vojne v Iranu zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino in ekstremnih cen energentov, kot smo jim bili priča v letih 2022 in 2023. Tako da v to krizo vstopa slabše pripravljeno.
Po drugi strani je dejstvo, da se cene z veleprodajnih trgov kratkoročno ne prelivajo samodejno v stroške industrije, saj industrija v okviru politik obvladovanja tveganj energente zakupuje za daljša časovna obdobja, praviloma za več let.
To pomeni, da prihaja do določenega zamika, če govoriva o zemeljskem plinu, ki traja nekje pol leta, preden se te cene dejansko začnejo odražati v višjih stroških. Zakupi so običajno do tri leta vnaprej, ker je globina trga takšna, da to omogoča. Seveda največji delež v prvem letu, potem pa se to s posameznimi leti zmanjšuje.
Koliko prilagodljivosti so pokazala slovenska podjetja in gospodinjstva? Se je poraba zmanjšala zaradi visokih položnic?
Če govoriva o vplivu konflikta v Iranu, bi rekel, da se kratkoročno poraba težko prilagaja, po drugi strani pa, kot sva rekla, tudi na cene končnih odjemalcev v tem trenutku ta situacija še ni imela tako znatnega vpliva. Torej prilagoditve še sledijo, če se bo konflikt nadaljeval in bodo cene ostale višje.
Evropska komisija je v sredo predstavila nabor ukrepov za ublažitev energetske krize, med drugim izpostavljajo usklajevanje med državami članicami in vzpostavitev novega opazovalnega centra za gorivo. Kako ocenjujete te ukrepe, kakšen učinek bodo imeli?
Ocenjujem, da so ukrepi pravočasni, očitno smo se nekaj naučili iz prejšnje krize. Kajti ukrepanje, ko stvari že eskalirajo, zmanjšuje prostor za ustrezne odločitve. Tako da mislim, da v tem primeru ukrepamo pravočasno, pripravljamo se na različne scenarije, tudi zelo hude scenarije, ki so v tem trenutku relativno malo verjetni, pa vendar.
Še zlasti spodbujam spremljanja trgov, tako naftnih trgov kot tudi trgov zemeljskega plina, in seveda koordinacijo aktivnosti pri polnjenju skladiščnih kapacitet zemeljskega plina. Zavedati se namreč moramo, da se energetska odpornost gradi v poletnih mesecih, in ne v zimski sezoni, ko je poraba najvišja.
Kako drago bo polnjenje teh skladišč letos, kako uspešni bomo pri tej zapolnitvi? Lani nismo bili najbolj?
Preteklo kurilno sezono smo začeli z zapolnjenostjo skladišč nekje na ravni 80 odstotkov, prav tako smo končali sezono 10 odstotnih točk nižje kot sezono prej. Skladišča so trenutno torej zapolnjena nekje na ravni 30 odstotkov, kar pomeni, da smo pri polnjenju letos postavljeni pred nekoliko večji izziv.
Bomo uspešni?
Mislim, da se moramo potruditi, da pravočasno ukrepamo. To prepoznava tudi Evropska komisija, da je treba dejansko zapolniti skladišča, saj se le tako v bistvu lahko pripravimo na naslednjo kurilno sezono in preprečimo visoke eskalacije cen v jesenskem obdobju.
Bistveno je, da začnemo skladišča pravočasno polniti, da ne bodo cene konec poletja in v začetku jeseni potem eskalirale zaradi morebitnih špekulacij, kako bo naslednjo zimo.
Če začnemo pravočasno polniti, bodo cene potem recimo ostale primerljive z lanskimi? Ali lahko letos vendarle pričakujemo, da bodo cene višje?
Cene se spreminjajo dnevno. Po začetku konflikta so na promptnih trgih, torej kratkoročnem delu krivulje, skočile nekje za 40 odstotkov. Trenutno se gibljejo okoli 45 evrov na megavatno uro. Če primerjava lansko kurilno sezono, so bile preteklo zimo cene tudi do 55 evrov na megavatno uro, tako da te, ki jih gledamo danes, niso tako ekstremne.
Dejstvo pa je, da je volatilnost visoka, da so geopolitična tveganja izrazita in lahko ta cena v enem dnevu skoči tudi za 10 evrov ali več. To se je na primer zgodilo ob poškodbah infrastrukture v Katarju, ko so zadeli kapacitete za utekočinjeni zemeljski plin. Takrat so cene v nekaj dneh izrazito skočile, tudi več kot 70 evrov na megavatno uro smo lahko beležili.
Tako da bi rekel, da se trenutne cene - ne samo na promptnih trgih, tudi za zimo - gibljejo na podobnih ravneh, za prihodnje leto pa so še celo nekoliko nižje. Trenutne cene ne pomenijo ekstremnih skokov na položnicah gospodinjstev in prav tako ne v stroških industrije, če se bo ta konflikt umiril.
So poškodbe v Katarju uspešno odpravljene? Kako to vpliva na trenutne cene, ima lahko dolgoročnejši vpliv?
Ravno poškodovanje te infrastrukture je povzročilo kratkoročni cenovni šok, predvsem zaradi izrazitega povečanja negotovosti, ki lahko preraste tudi v srednjeročne in dolgoročne učinke. Katar je razglasil višjo silo, poškodovanih pa je med 17 in 20 odstotki kapacitet, kar pomeni približno 15 do 20 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno.
Sporočili so, da bo obnova trajala od tri do pet let, torej lahko rečemo, da gre za srednjeročne učinke. In to se bo seveda odrazilo na cenah. Tudi če se vojna danes konča, se bodo cene umirjale nekoliko dlje, kot bi se sicer.
Izpostaviti je treba, da na trg v naslednjih letih prihaja dodatnih 100 milijard kubičnih metrov kapacitet, predvsem ameriškega LNG-ja, kar bo do neke mere ublažilo te izpade in bo na voljo tudi za zadovoljitev dodatnih potreb, ki nastajajo na področju trga zemeljskega plina z ekonomskim razvojem.
Lahko rečemo, da dolgoročni ali pa srednjeročni scenarij ni tako črn; če se konča vojna v Ukrajini, bomo spet imeli ruski plin, imamo še ameriški LNG. A če pogledamo kratkoročno ... rekli ste, da je črn scenarij s prekinitvijo dobavnih poti sicer malo verjeten, a vendarle, če bi do tega prišlo, kako bi to občutila slovenska gospodinjstva in podjetja?
Zavedati se je treba, da je Evropa v tej krizi bistveno bolj pripravljena, kot je bila v pretekli. Če primerjava to z rusko invazijo na Ukrajino, je Rusija zajemala približno 40 odstotkov oskrbe Evrope z zemeljskim plinom. Evropa takrat ni imela kapacitet za utekočinjeni zemeljski plin, ni imela možnosti diverzifikacije in dostopa na globalni trg LNG-ja.
Do danes pa je bila infrastruktura bistveno nadgrajena in ta dostop ima. Torej imamo dostop do globalnih trgov zemeljskega plina, tako da so z vidika fizične oskrbe ta tveganja res omejena.
Tudi na slovenski ravni smo v tem obdobju naredili veliko. Ne nazadnje smo nadgradili pot na zahod, torej čezmejne kapacitete z Italijo. Letos zaključujemo nadgradnjo teh povezav, hkrati nadgrajujemo povezavo s Hrvaško. Prav tako letos nadgrajujemo kapacitete, da bo tudi terminal Krk služil kot ena od vstopnih točk za oskrbo Republike Slovenije.
So te povezave s sosednjimi državami dovolj robustne, da v primeru prekinitve na enem vozlišču pokrijejo izpad?
Tako je. Če pogledamo zmogljivosti teh povezav, so bile zgrajene prav z namenom, da zadovoljijo potrebe. Pomembno je, da evropski trg plina ostane likviden, da so fizični tokovi zagotovljeni ter da je na ta način diverzifikacija oskrbe izvedljiva.
Ne nazadnje je treba izpostaviti še to, da smo pred mesecem dni tudi z Madžari podpisali pismo o nameri in vzpostavljamo še zadnjo interkonekcijo, ki bo prav tako služila večji odpornosti ne le Slovenije, temveč celotne regije. In to je zelo pomembno in ključno.
Če se še dotakneva borznih cen. Kako trenutno vplivajo na konkurenčnost slovenskih podjetij? Je pravi trenutek za zakupe v tem zelo negotovem obdobju, ko ne vemo, kaj bo z vojno z Iranom?
Kar zadeva slovensko gospodarstvo, se je treba zavedati, da zeleni prehod stane. Če se samo Evropa zaveže in izvaja politiko zelenega prehoda, evropsko gospodarstvo to postavlja v manj konkurenčen položaj. Ne govoriva toliko o zemeljskem plinu kot tudi o ceni električne energije.
In seveda se je Evropa na to odzvala, zdaj se vzpostavljajo podporni mehanizmi za energetsko intenzivno industrijo. Situacija je danes relativno slaba ali pa slabša, kot je bila. Po drugi strani pa, če pogledamo azijske trge, imajo tam celo premije na ceno zemeljskega plina glede na evropske trge.
To pomeni, da se zemeljski plin v resnici zaradi tega tudi preusmerja na azijske trge. Kar zadeva stroške, ima industrija v čistem strošku zemeljskega plina primerljive stroške, če pustiva ob strani ETS shemo in ostale aktivnosti za dosego podnebnih ciljev, tako da učinek je bil vzporeden.
Po drugi strani ima Amerika nižje cene, to je treba izpostaviti, je 'v boljši koži', v Evropi je konkurenčnost slabša. Kar zadeva cene in zakupeza naprej, ne želimo špekulirati, težko podam oceno, kdaj je primeren trenutek za zakup.
Mislim, da je bistveno, da imajo podjetja zgrajene politike obvladovanja tveganj, da jim sledijo in da skozi te večletne postopne zakupe dejansko minimizirajo izpostavljenost kratkoročnim šokom.
Če bo ta šok dolgoročen, pa se temu seveda nihče ne more izogniti. Ker je trg LNG globalni, bomo vsi podvrženi enakim učinkom, ampak z ustreznimi zakupi bi dejansko lahko te šoke blažili.
Hkrati se je treba zavedati, da so cene za leto 2027 v tem trenutku recimo na ravni 35 do 38 evrov, kar je glede na preteklo krizo, ko so šle cene na 250 ali 300 evrov, bistveno manj neugodno.
Za industrijo, pri kateri strošek zemeljskega plina ni bistven dejavnik konkurenčnosti oziroma pomembnega dela stroškovne strukture, je morda pravi čas, da ta tveganja zameji, se osredotoči na svojo osnovno dejavnost ter dodano vrednost ustvarja tam.
Kakšen je vpliv dinamike spreminjanja na trgih na poslovanje Plinovodov?
Kar zadeva Plinovode, lahko rečemo, da čutimo posledice na trgu zemeljskega plina v daljšem časovnem obdobju, tako da neposredne izpostavljenosti spremembam cen v Plinovodih nimamo.
Seveda pa se, če bo kriza daljša, če bo to vplivalo na slovensko industrijo, na manjšo porabo in manjši zakup kapacitet, to lahko posledično odrazi tudi v poslovanju naše družbe. V tem trenutku pa je preuranjeno ocenjevati ta vpliv.
.webp){kind=icon}
