Po dveh zaporednih dvigih ključnih obrestnih mer za 75 bazičnih točk je Evropska centralna banka (ECB) na zadnjem letošnjem monetarnem zasedanju upočasnila tempo zategovanja, kot je to storila ameriška centralna banka Federal Reserve včeraj oziroma britanska centralna banka (Bank of England – BoE) le uro prej. Napovedali so tudi zmanjševanje bilančne vsote banke z začetkom v marcu 2023.
Izvršilni odbor ECB je danes sprejel dvig ključnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk, kot so pričakovali skoraj vsi ekonomisti v Bloombergovi anketi. Zaradi precejšnjega popravka ocene inflacije navzgor bančniki "pričakujejo nadaljnje dvige", so zapisali v sporočilu za javnost. S tem se obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja dviga na 2,5 odstotka, depozitna obrestna mera pa na dva odstotka, kar naj bi bilo v t. i. nevtralnem območju, ki niti ne zavira niti ne spodbuja gospodarstva. ECB je opozorila, da je za umiritev inflacije na srednji rok potrebno daljše obdobje v restriktivnem območju.
Vasle: Inflacija se bo zniževala počasneje, kot smo predvidevali
''Gospodarska aktivnost se bo v evrskem območju po letošnji 3,4-odstotni rasti v prihodnjem letu upočasnila na 0,5 odstotka, v kasnejših dveh letih pa ponovno okrepila na 1,9 oziroma 1,8 odstotka. Napoved, s katero smo se člani Sveta ECB seznanili včeraj, predpostavlja tudi, da bo inflacija še nekaj mesecev vztrajala blizu trenutnih ravni. Nato se bo začela postopno zniževati, vendar v celotnem napovednem obdobju počasneje, kot smo predvidevali še jeseni,'' je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
''Ob teh napovedih smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje. Že četrto monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat za 0,5 odstotne točke. Z normalizacijo denarne politike smo nadaljevali tudi pri drugih instrumentih; predstavili smo okvir zmanjševanja obsega vrednostnih papirjev, ki smo jih kupovali v preteklih letih,'' še dodaja.
"Ohranjanje obrestnih mer na restriktivnih ravneh bo sčasoma zmanjšalo inflacijo z zaviranjem povpraševanja in zaščitilo evroobmočje pred tveganjem premika inflacijskih pričakovanj navzgor," je na novinarski konferenci pojasnila predsednica ECB Christine Lagarde.
Pričakovati je še več dvigov za 50 bazičnih točk, je pojasnila predsednica banke, saj mora ECB "pokriti večje območje" kot ostale centralne banke. Obrestne mere ECB so namreč nižje od ravni Feda ali BoE, saj sta bili ti dve banki v svoji monetarni politiki agresivnejši kot evropska.
Ekonomisti predvidevajo dvig depozitne obrestne mere ECB na 2,5 odstotka v letu 2023, kar je pod najvišjo vrednostjo 2,9 odstotka, na katero stavijo trgi. Odločitev tega tedna ne bo zadnja, prihodnje poteze pa bodo odvisne od ažurnih podatkov, so – kot je že v navadi – še poudarili bančniki.
Inflacija v evroobmočju vztraja na petkratniku ciljne ravni dveh odstotkov. Vlagatelji in analitiki so bili v pričakovanju polodstotnega dviga pozornejši na signale ECB glede začetka kvantitativnega zategovanja, tj. zmanjševanja portfelja državnih obveznic, ki znaša okrog pet tisoč milijard evrov.
Oris kvantitativnega zategovanja
ECB je oznanila ključna načela poteka zmanjševanja zaloge obveznic ECB, ki jih je nabrala v okviru programa nakupa sredstev.
"Od začetka marca 2023 dalje se bo program nakupa sredstev (Asset Purchase Programme – APP, angl.) zmanjševal v postopnem in predvidljivem tempu, saj evrosistem ne bo reinvestiral vseh plačil iz naslova obveznic, ki se jim izteče ročnost," so zapisali pri ECB. "Padec bo znašal v povprečju 15 milijard evrov na mesec do konca drugega četrtletja 2023, nadaljnji tempo pa bo določen kasneje."
Natančne podrobnosti in časovni okvir bodo pojasnjeni na februarskem sestanku, so še sporočili. Toda odločevalci so očitno dali prednost postopnemu odpuščanju zapadlega dolga z ustavitvijo ponovnih naložb – strategija, ki jo že uporablja Fed – namesto dokončne prodaje obveznic, kot to počne britanski BoE.
Mnenja o tem, ali je treba določiti mesečne omejitve, da ne bi razburkali trgov, so različna. V zadnjem času se je razlika med donosnostjo desetletnih italijanskih in nemških obveznic – ki je ključni kazalnik tveganja – zmanjšala, saj italijanska premierka Giorgia Meloni izvaja vlagateljem prijazno fiskalno politiko.
Napoved inflacije in gospodarske rasti
ECB je v danes objavljeni oceni popravila napoved inflacije navzgor; ta naj bi vztrajala nad ciljno ravnjo dveh odstotkov tudi v letu 2025, ko bo predvidoma znašala 2,3 odstotka. Na to vplivajo predvsem visoki stroški energije, ki vplivajo tudi na dvig stroškov v vseh sektorjih gospodarstva. Čeprav so se dobavne verige sprostile, ozka grla še vedno prispevajo k inflaciji, je pojasnila Lagarde. Krepi se tudi rast plač, kar dodaja k inflacijskim pritiskom.
Bloomberg Mercury
Lagarde je dejala, da strokovnjaki ECB pričakujejo "plitko in kratkotrajno recesijo".
Na napoved gospodarske rasti negativno vplivajo vojna v Ukrajini in z njo povezane visoke cene energije in hrane. Upočasnjuje se celotno svetovno gospodarstvo, padec zunanje trgovine oziroma večja rast cen uvoza v primerjavi z izvozom pa niža kupno moč evroobmočja, ocenjuje Lagarde.
Brezposelnost ostaja na zgodovinsko nizki ravni, v oktobru je znašala 6,1 odstotka. Rast plač pa bo nudila nekaj podpore potrošnji. Vseeno se bo po besedah Lagarde z upočasnjevanjem gospodarstva število novih delovnih mest nižalo, brezposelnost pa bi lahko narasla.
S pomočjo Jane Randow.
Članek dopolnjujemo.
.webp){kind=icon}
