Prijava patenta oziroma zaščita intelektualne lastnine, ki je pomemben del poslovanja predvsem razvojnih, visokotehnoloških in zagonskih podjetij, bo v prihodnjem letu preprostejša, saj se Slovenija pridružuje t. i. enotnemu evropskemu patentnemu sistemu. Slovenska podjetja in izumitelji bodo svoje izume z eno prijavo lahko zaščitili v večini evropskih držav, nov proces bo tudi hitrejši in cenejši.
Patent z enotnim učinkom, kot se imenuje mehanizem, bo sprva veljal v 17 evropskih državah, kasneje se lahko pridružijo še druge od 25 podpisnic sodelovanja. Od držav članic Evropske unije (EU) le Hrvaška in Španija nista pristopili k novi ureditvi, vendar se po navedbah Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sistem lahko vključita kasneje.
Predstavniki Evropskega patentnega urada (European Patent Office – EPO, angl.) so se pred dnevi mudili v Ljubljani, kjer se je predsednik urada Antonio Campinos sestal z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom, sledila pa je prva v nizu predstavitev novega sistema v sodelujočih državah. Ta v veljavo stopa aprila prihodnje leto.
Kaj prinaša enotni sistem?
EPO z aprilom uvaja enotni evropski patent in vzpostavlja enotno sodišče za patente. Do sedaj je lahko izumitelj svoj izum v Evropi zavaroval bodisi z nacionalnim bodisi z evropskim patentom. Medtem ko je bil "klasični" evropski patent sveženj nacionalnih patentov, ki ga je po preizkusu prijavljenega izuma izdal EPO, bo pod enotnim sistemom urad lahko na podlagi enega zahtevka izdal enotni patent, ki bo avtomatično veljal v vseh sodelujočih državah.
Pod okriljem enotnega sodišča za patente bo deloval tudi center za arbitražo in mediacijo, ki bo imel sedeža v Ljubljani in Lizboni. "Obe instituciji bosta omogočili učinkovitejše in hitrejše reševanje patentnih sporov in vzpostavitev enotne sodne prakse," so nam pojasnili na uradu za intelektualno lastnino.
Slovenija ima mnogo izvozno naravnanih podjetij, tako velikih kot manjših, več kot polovica vsega izvoza pa je namenjena v države EU. V prvi polovici leta 2022 smo po podatkih statističnega urada (Surs) od 25,5 milijarde evrov izvoza dobrih 16 milijard izvozili v države EU. Enotni sistem bo prišel prav vsem podjetjem, ki morajo v državah, v katerih poslujejo, prijaviti patente.
"Slovenska podjetja bodo lahko le z inovativnostjo in ustreznim varovanjem svoje intelektualne lastnine ostala ali postala konkurenčna ter kot taka pomemben partner subjektom mednarodnih gospodarstev. Enotni patentni sistem je pomemben korak v smeri krepitve enotnega evropskega trga in dviga konkurenčnosti na svetovnem trgu," je dejal minister.
"Novi enotni patent in enotno sodišče za patente bosta na široko odprla vrata manj zastopanim skupinam, od katerih je v veliki meri odvisna prihodnost evropske blaginje," je dodal predsednik EPO Campinos. "Z odstranitvijo birokratskih in finančnih zidov bomo podjetjem dali kisik, da bodo lahko samozavestno vstopila na trg EU."
STA
Pozitivna sprememba
Evropski enotni patentni sistem pozdravljajo v startup podjetju Elaphe pogonske tehnologije, ki razvija in izdeluje motorje v kolesih za električna vozila, kar predstavlja nov način snovanja vozil. "Trenutno imamo približno 20 patentnih družin in pri vsaki je bilo vedno veliko dela z odločanjem, v katerih evropskih državah jih bomo prijavili," je za Bloomberg Adria povedal izvršni direktor in ustanovitelj podjetja Gorazd Lampič. "Novi sistem bo omogočil enostavnejše in cenovno učinkovitejše postopke vlaganj ter v praksi tudi širšo zaščito. Gre za lep korak v smeri jasnejšega informiranja o novih izumih in s tem manjšanje podvajanja raziskav."
Tudi velika podjetja računajo na prihranek časa in denarja. Pri farmacevtskemu podjetju Krka, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 1,2 milijarde evrov prihodkov, od enotnega sistema pričakujejo "nižje stroške na patentnem področju in povišano pravno varnost za podjetja v primeru sporov", so sporočili.
"Ker so patenti veljavni v vsaki posamezni državi, so stroški pridobitve in vzdrževanja patentov različni; strošek od vložitve prijave do podelitve patenta je odvisen od števila držav, v katerih želi prijavitelj zaščititi patent," pojasnjujejo pri Krki.
MGRT
Kdo prijavlja največ patentov?
Iz Slovenije je bilo v zadnjih petih letih pri EPO vloženih povprečno 120 evropskih patentnih prijav na leto, kažejo podatki urada za intelektualno lastnino. V obdobju od leta 2018 do leta 2021 je bilo največ evropskih patentov podeljenih podjetjem Gorenje (19), Lek (18) in Inštitut Jožef Štefan (15), na uradu pa menijo, da bi se zaradi uveljavitve nove možnosti patentiranja v naslednjih letih lahko znižalo število zahtev za vpis evropskih patentov v nacionalni register.
Evropski patentni urad je v letu 2021 prejel skupno 188.600 patentnih prijav, kar je 4,5 odstotka več kot leto prej. Največ prijav so v tem obdobju prejeli iz Združenih držav Amerike (ZDA), ki predstavljajo četrtino vseh prijav, medtem ko je najvišjo letno rast prijav (24-odstotno) zabeležila četrtouvrščena Kitajska. Podjetje z največ patenti v Evropi v lanskem letu je bil kitajski tehnološki velikan Huawei, ki je prijavil 3.544 patentov, sledi pa "zmagovalec" iz leta 2020, južnokorejski Samsung, ki je v letu 2021 prijavil 3.439 patentov.
Prvih pet držav po številu patentnih prijav v EU (ZDA, Nemčija, Japonska, Kitajska, Francija) predstavlja slabi dve tretjini vseh prijav, še kažejo podatki EPO. Slovenija se je s 116 prijavami lansko leto uvrstila na 40. mesto, po prijavah na milijon prebivalcev pa zaseda 20. mesto.
Glede na sektor evropski patentni urad največ prijav beleži v digitalnih komunikacijah, medicini in računalniški tehnologiji.
"Evropa je enotni raziskovalni prostor, ki je tudi gospodarsko zelo povezan. Prav je, da se te povezave še krepijo s skupno teritorialno zaščito intelektualne lastnine. Uvajanje enotnega patentnega sistema je trajalo mnogo predolgo," pravi Lampič.
.webp){kind=icon}
