Na Bledu o prihodnosti EU: "Srednja in Vzhodna Evropa lahko rešita Evropo"

V ponedeljek se je na Bledu pričel 21. Blejski strateški forum (BSF). Na gorenjskem turističnem letovišču so se zbrali visoki gostje predvsem z Srednje Evrope, med drugim predsedniki vlad Hrvaške, Madžarske in Češke ter predsednik Slovaške. Glavna tema foruma z naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti je prihodnost Evropske unije (EU).

Pred pričetkom foruma se je slovenski zunanji minister Tone Kajzer sestal z ameriško podsekretarko za politične zadeve na State Departmentu Allison Hooker. Podsekretarka je tudi najvišja ameriška gostja na strateškem forumu doslej.

Srečanje je bilo namenjeno nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja in strateškega partnerstva med državama, so ob dogodku povedali na zunanjem ministrstvu. Slovensko veleposlaništvo v ZDA pa je zapisalo, da so razpravljali o obrambnih zavezah, energetski varnosti, gospodarski odpornosti in o načinih za nadaljnjo krepitev partnerstva z ZDA.

Minister Kajzer je v uvodnem nagovoru povedal, da je bila EU vzpostavljena kot projekt miru, vendar pa potrebuje spremembe. Po njegovem sprememb ni mogoče doseči z izolacijo, pri čemer je izpostavil tesno povezavo med EU in ZDA ter sodelovanje s partnerji v Aziji in Latinski Ameriki.

FotoBobo

 

Na panelu predsednikov vlade o ranljivostih in izzivih Evropske unije

Na uvodnem panelu BSF so govorili predsedniki vlad srednjeevropskih držav. Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je povedal, da srednjeevropske države "postajajo konkurenčnejše, močnejše, odpornejše, bolj demokratične in vplivnejše znotraj Evropske unije".

"To smo dosegli s podporo Zahoda, vendar smo morali izvesti tudi nekatere zahtevne reforme in strukturne spremembe. Ob tem še vedno ohranjamo lastne identitete, medtem ko je bila evropska identiteta kot skupni projekt postavljena pred resno preizkušnjo," je dodal Plenković. Med ključnimi izzivi EU je izpostavil migracije, energetsko krizo, rusko agresijo na Ukrajino in krizo na Bližnjem vzhodu. "Vse to slabi kohezijo Evropske unije."

Predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je svoj četrti mandat nastopil junija, je poudaril, da mora Evropa graditi zanesljiva partnerstva, diverzificirati dobavne verige ter krepiti lastne zmogljivosti na področjih, kot so polprevodniki, kritični minerali in obrambne tehnologije. "Učinkovitost brez odpornosti lahko ustvari odvisnost. Odvisnost pa lahko nekdo spremeni v vzvod," je povedal in opozoril na evropsko odvisnost od Kitajske.

Glede širitve Evropske unije na Zahodni Balkan je slovenski premier povedal, da je tema danes veliko pomembnejša kot pred leti. "Širitev ni usluga državam kandidatkam. Je strateška odločitev o prihodnosti in prihodnji obliki naše celine," je izpostavil. "Če se EU ne bo širila, se bo na naš račun nekdo drug," je dodal.

"Srednja in Vzhodna Evropa lahko v prihodnosti pomagata sooblikovati in rešiti Evropo," pa je povedal predsednik češke vlade Andrej Babiš. Kritiziral je pomanjkanje ukrepanja proti nezakonitim migracijam ter poudaril, da zeleni dogovor, ki ga spodbuja Evropska komisija, ni prinesel ničesar dobrega, temveč je "uničil češko industrijo". "Boriti se moramo za spremembo energetske strategije," je dodal.

Med gosti je bil tudi novi madžarski premier Peter Magyar, ki je maja nastopil mandat po 16 letih vladavine iliberalnega Viktorja Orbana. "V Evropi se soočamo z vrsto kriz," je opozoril. "Podpiramo države Zahodnega Balkana in si prizadevamo, da bi jih končno sprejeli v Evropsko unijo. Pomemben je tudi boj proti nezakonitim migracijam," je dodal.

FotoBobo

 

Komisarka Kos: "Obstaja možnost, da Črna gora do konca leta zaključi vsa pristopna poglavja"

Evropska komisarka za širitev, Slovenka Marta Kos, je pred uradnim pričetkom foruma na brifingu za novinarje pojasnila stanje širitvenega procesa. Spomnimo, BSF je znan po tako imenovani Blejski zavezi, zamisli, da bi morale evropske in zahodnobalkanske države do leta 2030 biti pripravljene na širitev.

Komisarka je naprej izrazila obžalovanje zaradi nedeljskega izida referenduma na Islandiji. Islandci so namreč glasovali proti nadaljevanju pogovorov o pridružitvi Evropski uniji 13 let po njihovi prekinitvi. Približno 53 odstotkov glasov je bilo oddanih proti predlogu, največja ovira za pristop pa ostajajo ribolovne pravice

"Večina Islandcev se je odločila, da ne želi nadaljevati pristopnih pogajanj in da želi odnose med Evropsko unijo in Islandijo še naprej graditi na obstoječih temeljih. Po drugi strani je evropsko pot na referendumu podprlo 47 odstotkov Islandcev, kar je eden najvišjih deležev v zgodovini. Tudi to je pomembno sporočilo," je povedala komisarka.

Kos je izpostavila, da širitveni proces trenutno poteka z izjemno dinamiko. "Letos bomo imeli na področju širitve rekordno leto. Samo v prvih osmih mesecih smo odprli in zaprli več pogajalskih poglavij kot v katerem koli letu v zadnjih 25 letih."

"Evropska unija se vse tesneje povezuje z državami, ki iščejo zanesljive partnerje. To slišimo v Združenem kraljestvu in Kanadi. V nedeljo ste slišali tudi izjavo grenlandskega predsednika vlade, da bi se Grenlandci odločili za članstvo v Evropski uniji. Poleg tega Evropska unija še nikoli ni podpisala toliko novih trgovinskih sporazumov oziroma končala toliko pogajanj o njih kot v mandatu sedanje Komisije," je naštela.

V Armeniji so vse bolj proevropsko usmerjeni

V vrsto za članstvo se postavlja čedalje več držav na obrobju bloka. Armenski premier Nikol Pašinjan je denimo prejšnji teden predstavil odločitev Erevana, da bo "v bližnji prihodnosti" uradno zaprosil za članstvo v EU in razpisal nacionalni referendum.

"Tudi v Armeniji so vse bolj proevropsko usmerjeni. Hkrati se zavedajo, da že pridobitev statusa države kandidatke ni preprost proces, saj morajo pred tem še marsikaj narediti," je povedala in opisala težave s katerimi se Erevan trenutno spopada: "Rusija prepoveduje uvoz vse več izdelkov iz Armenije, mi pa ji pomagamo tako, da njena blagovna menjava z Evropsko unijo stalno narašča. Armenija je edina država zunaj skupine kandidatk, s katero se pogajamo o brezvizumskem režimu."

Država, ki najbolj napreduje v procesu pridružitve EU, je Črna gora. Podgorica si je zastavila cilj, da do konca leta 2026 zapre vsa preostala pogajalska poglavja in se do leta 2028 pridruži EU kot njena 28. država članica. "Črna gora je zaprla polovico pogajanj in obstaja možnost, da jih zaključi do konca leta," je sklenila komisarka Kos.