Hrvati po povprečni plači zaostajajo za Slovenci, a nekateri napovedujejo, da nas utegnejo v nekaj letih prehiteti. Po eni postavki so nas že. Podatki raziskave Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da so mladi na Hrvaškem med najpremožnejše v Evropi, medtem ko je slovenska mladina v spodnji polovici tabele.
Mediana neto premoženja mladega iz Slovenije, to je med 16. in 34. letom, znaša 26.900 evrov, medtem ko za hrvaško mladino mediana neto premoženja znaša kar 82 tisoč evrov. S tem se Hrvati uvrščajo na četrto mesto med 22 evropskimi državami, za katere so na voljo primerljivi podatki. Več premoženja imajo le njihovi vrstniki na Malti, v Luksemburgu in Belgiji.
Hrvaški rezultat je več kot trikrat višji od povprečja evrskega območja (in slovenskega), kjer mediana neto premoženja mladih znaša 24.600 evrov. Hrvaška je po tem kazalniku pred številnimi precej bogatejšimi evropskimi državami, med drugim Italijo, Francijo, Nemčijo in Nizozemsko.
Podatki izhajajo iz najnovejšega vala raziskave Evropske centralne banke (ECB) o financah in potrošnji gospodinjstev, Household Finance and Consumption Survey (HFCS), ki je bila objavljena junija 2026. Raziskava večinoma temelji na podatkih iz leta 2023, vanjo pa je bilo vključenih skoraj 90.000 gospodinjstev iz 20 držav evrskega območja ter Češke in Madžarske.
Kdo vse je pred Slovenijo
Razlike med evropskimi državami so zelo velike. Na vrhu lestvice je Malta, kjer mediana neto premoženja mladih dosega 257.500 evrov. Sledita Luksemburg s 135.000 evri in Belgija s 97.200 evri, nato pa Hrvaška z 82.000 evri.
Pred Slovenijo je Slovaška s 74.600 evri, Estonija z 62.200 evri, Češka z 59.900 evri in Litva z 59.600 evri.
Med štirimi največjimi gospodarstvi Evropske unije se najbolje odreže Italija, kjer mediana neto premoženja mladih znaša 53.500 evrov. V Franciji dosega 27.700 evrov, v Španiji 23.700 evrov, v Nemčiji pa le 17.600 evrov.
Na dnu lestvice sta Finska s 5.700 evri in Grčija z 9.900 evri. Avstrija beleži 13.400 evrov, Latvija pa 16.900 evrov.
Hrvaški rezultat je še bolj presenetljiv, če ga gledamo iz perspektive dohodka. Po podatkih Eurostata je povprečni letni neto zaslužek samske osebe brez otrok v Sloveniji leta 2025 znašal 22.503 evrov, na Hrvaškem pa 17.256 evrov. Torej se Hrvati po zaslužku niti približno ne uvrščajo v evropski vrh.
Kako je torej mogoče, da so mladi v državi z razmeroma nizkimi plačami po vrednosti premoženja med najbogatejšimi v Evropi?
Kako so mladi prišli do tolikšnega premoženja?
Velikih razlik med evropskimi državami ni mogoče pojasniti le z višino plač ali s tem, koliko lahko mladi privarčujejo.
"Razlike v premoženju so pri mladih odraslih še posebej zgovorne, saj ljudje med 16. in 34. letom praviloma še niso imeli dovolj časa, da bi si zgolj z dohodki iz dela ustvarili večje premoženje," je za Euronews Business pojasnil Fabian Pfeffer, profesor na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu in ustanovni direktor tamkajšnjega centra za raziskovanje neenakosti Munich International Stone Center.
Po njegovih besedah bi bilo zato napačno visoko premoženje mladih gospodinjstev pripisovati zgolj varčnosti in finančni disciplini posameznikov.
Pomembno vlogo imajo predvsem pomoč družine, dedovanje in lastništvo nepremičnin. Ti dejavniki lahko pojasnijo, zakaj imajo mladi v nekaterih državah precej več premoženja, kot bi bilo mogoče sklepati na podlagi njihovih dohodkov.
To je ključno tudi za razumevanje hrvaških podatkov. Visoke cene nepremičnin lahko močno povečajo vrednost neto premoženja, tudi če so redni dohodki razmeroma nizki. Na skupno premoženje mladih lahko zato bolj kot višina plače vpliva način, kako so prišli do prve nepremičnine, bodisi z nakupom, dedovanjem ali pomočjo družine.
Mediana neto premoženja mladih na Hrvaškem znaša 82.000 evrov. Foto: Depositphotos
Kaj podatki v resnici povedo?
Pri razlagi teh številk je treba upoštevati pomembno metodološko omejitev. ECB ne ugotavlja, koliko premoženja ima vsak posameznik med 16. in 34. letom, temveč meri neto premoženje gospodinjstev, v katerih referenčna oseba spada v to starostno skupino. Zaradi preglednosti v članku uporabljamo izraz mladi, čeprav bi bilo natančneje govoriti o mladih gospodinjstvih.
Znesek 82.000 evrov zato ne pomeni, da ima toliko denarja ali premoženja tipičen mlad posameznik na Hrvaškem. Gre za neto vrednost celotnega gospodinjstva, izračunano kot razlika med njegovim premoženjem, na primer nepremičninami, prihranki in naložbami, ter vsemi obveznostmi oziroma dolgovi.
Mladi, ki še živijo pri starših, pri tem niso nujno vključeni v skupino mladih gospodinjstev. Če je kot referenčna oseba navedena denimo njihova 60-letna mati ali oče, se takšno gospodinjstvo uvrsti v starejšo starostno skupino. Rezultati zato ne kažejo, koliko premoženja imajo vsi mladi v državi, temveč predvsem, kako premožna so gospodinjstva, na čelu katerih so mlajše osebe.
Ključno vlogo ima lastništvo nepremičnin
Podatki ECB kažejo, da lastništvo nepremičnine močno vpliva na skupno vrednost premoženja. Mediana neto premoženja najemniških gospodinjstev v evrskem območju znaša le 14.100 evrov. Pri lastnikih, ki še odplačujejo stanovanjsko posojilo, se povzpne na 232.800 evrov, pri tistih brez hipotekarnega dolga pa na 292.900 evrov.
Na višino premoženja pomembno vpliva tudi starost referenčne osebe. Neto premoženje praviloma narašča skozi aktivno življenjsko obdobje, vrhunec doseže tik pred upokojitvijo, nato pa začne postopoma upadati. Leta 2023 je bila mediana neto premoženja v evrskem območju najvišja pri gospodinjstvih, katerih referenčna oseba je bila stara od 55 do 64 let, in sicer 209.000 evrov.
Lastništvo nepremičnin močno vpliva na skupno premoženje. Foto: Bloomberg
Mladi imajo za ustvarjanje lastnega premoženja praviloma precej manj časa kot starejše generacije. Zato podatek, da mediana neto premoženja mladih gospodinjstev na Hrvaškem znaša 82.000 evrov, tako močno odstopa od evropskega povprečja. Ob tem se postavlja vprašanje, kolikšen delež tega premoženja izvira iz lastništva nepremičnin, pomoči družine in dedovanja ter koliko so mladi ustvarili z lastnim varčevanjem.
Najnovejši podatki razkrivajo tudi širše spremembe v finančnem položaju evropskih gospodinjstev. Med letoma 2021 in 2023 se je realna vrednost neto premoženja v evrskem območju zmanjšala, predvsem zaradi visoke inflacije, ki je razvrednotila tako finančno kot nefinančno premoženje, hkrati pa tudi dolgove.
Zmanjšanje je bilo izrazitejše pri premožnejših gospodinjstvih. Pri manj premožnih in bolj zadolženih gospodinjstvih je bilo blažje, saj je inflacija znižala tudi realno vrednost njihovih obveznosti. Premoženjska neenakost v evrskem območju se je zato med letoma 2021 in 2023 nekoliko zmanjšala.
Razlike med državami kljub temu ostajajo velike, Hrvaška pa se je po premoženju mladih gospodinjstev uvrstila presenetljivo visoko.