Dobro jutro. V sobotno jutro se z vami prebujam Uroš Božin, novinar Bloomberg Adria.
V zadnjem tednu se je Slovenija znašla na naslovnicah kar nekaj tujih medijev. Razlog je napovedan posvetovalni referendum o izstopu iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Igrati se politične igrice z referendumom o Natu so številni označili za neresno od države, ki je še pred dobrimi 30 leti doživela vojno.
Kaj sploh Sloveniji in podjetjem prinaša razpis referenduma in morebiten izstop iz Nata? Vlada dela škodo gospodarstvu, opozarjajo tako politiki, ekonomisti kot tudi gospodarstveniki sami.
Preberi še
Izstop iz Nata? 'To je svojevrstna norost!'
O referendumu meni ekonomist Matej Lahovnik, ki dodaja, da vlada že tako' mrcvari' poslovno okolje.
08.07.2025
Krka ob polletju prvič presegla milijardo evrov prihodkov
Na skupščini družbe tudi o dividendi in novih nadzornikih .
10.07.2025
Ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik je za Bloomberg Adria ocenil, da bi bil izstop države iz alianse "svojevrstna norost". Z vidika zaščite investicij so članstva v EU, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD in Natu zelo pomembna, je povedal, "saj smo zaradi njih v očeh tujih investitorjev verodostojni in zanesljivi s predvidljivim poslovnim okoljem".
"Članstvo tujim investitorjem ponuja oceno, da je Slovenija varno okolje, torej bi imel morebiten izstop iz Nata lahko tudi gospodarske učinke," pa je ocenila predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.
Geopolitični analitik in obramboslovec Klemen Grošelj zato meni, da bi izstop privedel do "svojevrstne izolacije v mednarodni skupnosti, še zlasti med našimi ključnimi zavezniki in trgovinskimi partnerji.
V Natu so na vprašanje, ali bi Slovenija morala v primeru izstopa plačati manjkajočo razliko za vsa leta članstva, ko ni izpolnila zavez, niso želeli komentirati. V Politicu so razpis referenduma primerjali z britanskim glasovanjem o izstopu iz Evropske unije (EU). Čeprav ni zavezujoče, bi imelo glasovanje o Natu politično težo, so zapisali.
Če preskočimo idejo o izstopu, se hitro pojavijo vprašanja, kako bomo plačali povečanje izdatkov na pet odstotkov BDP. Omenjajo se novi prispevki, nekateri so celo špekulirali o dvigu davka na dodano vrednost iz 22 odstotkov na 24.
Kakšne so pravzaprav alternative, poleg dvigovanja prispevkov in davkov? Država gnezdi na milijardah premoženja. Lahko bi denimo odrekla kakšni naložbi ali vsaj prodala delček tega premoženja.
Ideja: S prodajo denimo deleža v farmacevtu Krki bi država ubila dve muhi na en mah. Država ima v lasti v posredni ali neposredni lasti skupaj 26,87-odstotni lastniški delež. Glede na to, da je bila tržna kapitalizacija Krke v petek ocenjena na okoli 6,5 milijarde evrov, bi s prodajo deleža lahko čez palec iztržila 1,75 milijarde evrov.
Krka je v četrtek sporočila, da so v prvem polletju dosegli najboljše poslovanje v Krkini zgodovini. Prihodki so v prvem polletju zrasli na sedem odstotkov in prvič presegli milijardo evrov. Čisti dobiček je zrasel za 11 odstotkov na 246,7 milijona evrov.
Če prodaja Krke ne bi bila dovolj, je premoženja za prodajo še kar nekaj. Država bi lahko tudi prodala kakšnega od 17 hotelov. Morda bi vlada lahko razmislila tudi o tem - torej, o prodaji državnega premoženja.
Lep preostanek vikenda.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...