Top 5 novic za začetek dneva: Kako bo Lagarde odgovorila Trumpu?

Dobro jutro, z vami Aleš Kovačič, novinar. Danes od centralne banke ECB trgi pričakujejo nižanje obrestne mere za četrtino odstotka, kar bi bile že osmi takšen ukrep v zadnjem času. Večina vlagateljev in ekonomistov sicer v tem letu pričakuje še dve znižanji.

Nekateri pa še vedno špekulirajo o bolj agresivnem sproščanju, če trgovinska pogajanja med ZDA in Evropsko unijo ne bodo uspešna. Posodobljeni izgledi ECB, ki bodo danes objavljeni skupaj z objavo obrestne mere, bodo zajeli nekatere učinke nedavnih pretresov Trumpove carinske vojne, upoštevati pa morajo tudi različne scenarije za njen razplet, ki je vse prej kot jasen. Analitiki sicer ocenjujejo, da bo na stari celini prišlo do znižanja tako gospodarske rasti kot inflacije.

Merz na poti v Washington

Te dni vse poti vodijo v Washington, kamor se zgrinjajo svetovni voditelji, da bi v imenu svojih držav izposlovali karseda dobre pogoje za nadaljevanje trgovinskega sodelovanja s prvim gospodarstvom sveta. Med njimi je vsekakor tudi Nemčija, za katero sta ZDA in Kitajska najpomembnejša trga. Novi nemški kancler Friedrich Merz se tako danes odpravlja na avdienco k Trumpu, kar bo mimogrede tudi njun prvi sestanek sploh.

Medtem ko Donald Trump nadaljuje svojo kampanjo za preoblikovanje načina poslovanja v svetu, je Nemčija v izjemno ranljivem položaju, saj njeno gospodarstvo že dlje časa nazaduje ali pa stagnira. Kako bo potekal sestanek, je – glede na doslej videne predstave v Ovalni pisarni – veliko vprašanje, sploh, če upoštevamo, da je Nemčija največji podpornik Ukrajine, za katero pa je Trumpu mar le toliko, kolikor si lahko s koncem vojne okrepi svoje sicer pičle zunanjepolitične reference.

Putin obljubil maščevanje za drzni ukrajinski napad

Ameriški predsednik Trump je včeraj dejal, da je z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom po telefonu govoril o nedavnem obsežnem in uničujočem dronskem napadu Ukrajine na ruska letališča in jedrskih pogovorih z Iranom. Putin je v tem pogovoru obljubil povračilne ukrepe proti Ukrajini za napad, s katerim je Kijev po lastnih navedbah uničil več kot 40 ruskih strateških bombnikov, je dejal Trump. "Bil je dober pogovor, vendar ne takšen, ki bo takoj privedel do miru," je Trump napisal na omrežju Truth Social.

Izraelska orožarska industrija cveti

Izraelsko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da se je izvoz orožja v letu 2024 povečal na rekordno raven. Tokrat že četrto leto zapored, tokrat pa so izvozili so za več kot 14,7 milijarde dolarjev orožja, skoraj polovico tega v EU. Tel Aviv je ob tem pojasnil, da so povpraševanje spodbodli "operativni dosežki" v vojni v Gazi. "Operativni dosežki v vojni in dokazana bojna učinkovitost izraelskih sistemov so spodbudili veliko mednarodno povpraševanje po izraelski obrambni tehnologiji, s čimer se je leto 2024 zaključilo na izjemno visoki ravni z rekordnimi izvoznimi posli," je dodalo ministrstvo. Pri tem je navedlo, da je povpraševanje po izraelskih raketah in sistemih zračne obrambe doseglo nov mejnik. Predstavljalo je namreč okoli 48 odstotkov celotnega izvoza, kar je več kot 36 odstotkov v letu 2023.

Prihodki države padajo, Fiskalni svet svari

Fiskalni svet je v redni mesečni informaciji opozoril na gibanje proračunskih prihodkov in odhodkov brez upoštevanja interventnih ukrepov. V tej primerjavi so se namreč prihodki v primerjavi s prvimi petimi meseci lani zmanjšali za 0,8 odstotka, odhodki pa povečali za 13,3 odstotka, navajajo. Padec prihodkov so povzročili nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Prihodki so se v prvih petih mesecih letos povečali za 1,5 odstotka na 5,8 milijarde evrov, odhodki pa so bili z nekaj manj kot 6,4 milijarde evrov višji za 10,8 odstotka. Primanjkljaj je tako po izračunih fiskalnega sveta znašal 564 milijonov evrov, kar je 20-krat več kot v enakem obdobju lani.

Dinamika vseh ključnih kategorij prihodkov se upočasnjuje, fiskalni svet pa ocenjuje, da bi se morala za uresničitev projekcij iz veljavnega proračuna njihova rast v preostanku leta opazno okrepiti.

V veljavo 'vlagateljski zakon'

Z današnjim dnem stopa v veljavo zakon o Individualnih naložbenih računih, ki bo državljanom omogočal vlaganje v delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov, ki kotirajo na borzah držav EU, Evropskega gospodarskega prostora in državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Med možnimi naložbami bodo tudi naložbe v vzajemne sklade, ki sicer niso uvrščene na organiziran trg.

Prav tako bo mogoče na individualni naložbeni račun neposredno prenesti delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki je v postopku statusnega preoblikovanja. Gre za zakon, ki gre v smeri namer vlade po finančnem opismenjevanju prebivalstva, račun pa bo mogoče odpreti pri bankah in borznoposredniških družbah.

Najbolj brano

Delati do 70. leta … je to sploh mogoče?

V zadnjem hipu: Koliko vas bo stal teden dopusta na Hrvaškem?

Kaj je Matevž Frangež povedal o večstomilijonski investiciji v Sloveniji?

Petrol državi predlaga plačilo odškodnine in konec regulacije

Visoki donosi so lani pomagali ustvariti 600 tisoč milijonarjev

Danes spremljamo

Surs bo objavil cene energentov za prvo četrtletje. V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih. ECB bo odločala o obrestnih merah. V ZDA bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci za april.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar