Kaj je Matevž Frangež povedal o večstomilijonski investiciji v Sloveniji?

Slovenska vlada si prizadeva za čim večjo diverzifikacijo izvoznih trgov, pred kratkim je Kitajsko znova obiskala močna gospodarska delegacija v okviru Spirita Slovenija in Gospodarske zbornice Slovenije, ki je spremljala državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža, ko se je Slovenija predstavila na sejmu, povezanem s potrošniškimi dobrinami iz srednje in vzhodne Evrope. Je bil obisk povezan tudi z napovedjo premierja Roberta Goloba, ki v mesecu ali dveh napoveduje razkritje nove večstomilijonske investicije v Sloveniji?

Državni sekretar Frangež je v oddaji Start na Bloomberg Adria TV dejal, da "izvora napovedane investicije ni iskati na Kitajskem", a države, od koder naj bi prišla, ni razkril. Dejal je, da je želja slovenske vlade, da bi del proizvodnih zmogljivosti kitajske avtomobilske industrije v Evropi namestili tudi v Sloveniji, imajo tesne stike z nekaj proizvajalci, a je karkoli konkretnega v tem trenutku težko napovedovati, čeprav po besedah sogovornika veljamo za enega od favoritov. 

Glede intenziviranja odnosov s Kitajsko je dejal, da je za osvajanje tako velikih trgov potrebnih več zaporednih korakov, v zadnjem letu dni so tako azijsko velikanko obiskali ministrici Fajonova in Čalušićeva ter minister Han, vsi tudi z namenom uravnoteženja menjave, ki se zdaj s sedmimi milijardami proti eni milijardi močno nagiba v korist Kitajske. Razloge za to je iskati v učinkovinah, ki jih k nam uvažajo farmacevti, pa tudi v velikem pretovoru kitajske robe v Luki Koper, ki pa potem pogosto potuje na tretje trge. Uravnoteženje menjave je skrb obeh držav, pravi Frangež, za kar je politična podpora na obeh straneh, a sprememba trenda ne bo lahka.

"Padec razlog za zaskrbljenost, ni pa razlog za paniko"

Skrb na gospodarskem ministrstvu gotovo povzroča tudi dejstvo, da je Slovenija v letošnjem prvem četrtletju doživela največji upad BDP v Evropski uniji. Državni sekretar pravi, da je upad razlog za zaskrbljenost, ni pa razlog za paniko. Poudarja, da gospodarstvo sicer beleži dobre rezultate, ni pretirano zadolženo, je visoko likvidno, a da so časi negotovi, sploh zaradi slabših rezultatov v pomembnih partnericah, Nemčiji in Avstriji. Za boljše rezultate pa so po njegovih besedah potrebne tudi nove investicije.

A tudi tu je težava, saj vse več podjetij zaradi obdavčitev seli vodenje podjetij in tudi nekatere storitve v davčno ugodnejšo sosednjo Hrvaško, takšnega prometa v obratni smeri pa ne vidimo. Predsednica Nemško-slovenske gospodarske zbornice (AHK) Dagmar von Bohnstein v Sloveniji pravi, da gre za počasen trend, ki ga bomo čutili čez nekaj let. Frangež odziv je bil, da so selitve v Zagreb in potem Beograd prisotne že dalj časa, da gre za odpiranje pisarn na večjih trgih z večjim potencialom. Dodal je, da je trend skrb vzbujajoč in da mora Slovenija izboljšati vse vidike svoje konkurenčnosti. 

Skrbi lahko predvsem selitev storitvenih podjetij iz severovzhodne Slovenije, ki pa je tudi posledica tožbe Avstrije zaradi socialnega dampinga, ko so bila slovenska podjetja z napotenimi delavci nelojalna konkurenca avstrijskim, zdaj pa se, ker jim Slovenija ne omogoča več ugodnejšega poslovanja s popustom na plačilo socialnih prispevkov, selijo na Hrvaško. Hkrati je Frangež priznal, da je zagotovo treba premisliti tudi o obremenitvah plač, razbremenitve plač srednjega razreda je koalicija obljubila tudi v koalicijski pogodbi. Opozoril pa je, da kritiki vidijo samo nadpovprečno obdavčitev plač, a smo v Sloveniji v skupni obremenitvi podpovprečni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar