Katera vlada je najbolj 'frizirala' cene goriv?

Cene goriv so v zadnjih dneh zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ena od pomembnejših tem. Petrol je v zadnjem letu dni večkrat opozoril na visoko obdavčitev naftnih derivatov. Preverili smo, kako so se obdavčitve goriv gibale od leta 2008. Katere vlade so najbolj navijale trošarine.

Podatke smo pridobili s portala energetike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Preverili smo, v času katere vlade so bile cene goriv najvišje, kakšne so bile trošarine, takse, prispevki in davek na dodano vrednost. Portal ponuja podatke po trimesečjih. Podobnejši podatki niso na voljo. Cene goriv pa se spreminjajo vsaka dva tedna.  

Dodati velja, da vlade niso vodenja države prevzemale ravno ob koncu trimesečja. Poudarjamo, da gre za okvirne podatke.

Pod katero vlado so bile cene goriva najnižje?

Analiza podatkov kaže, da je bila povprečna cena bencina najvišja v času druge vlade Janeza Janše. Sledita ji aktualna vlada Roberta Goloba in nato vlada Alenke Bratušek. Dodati moramo, da je bilo pri vladah Janše in Bratušek obdobje izračuna precej krajše. Na četrtletni ravni je bila najvišja cena v začetku mandata Goloba pri 1,603 evra. Najnižja povprečna cena goriva je bila v času prve vlade Janše, vendar podatka nismo upoštevali, ker so na voljo podatki le za zadnje leto vlade.

Povprečno najnižja cena 95-oktanskega bencina je bila tako v času vlade Boruta Pahorja - od konca leta 2008 pa do februarja 2012. Cene nafte na svetovnih trgih so bile takrat podpovprečne zaradi velike finančne recesije. Povprečna cena goriva pa ne razkriva obdavčitve.

Katera vlada je najbolj obdavčila goriva?

Preprostega odgovora ni. Nominalno najvišjo obdavčitev smo dosegli v drugi polovici mandata vlade Roberta Goloba. Skupna obdavčitev je v prvem trimesečju 2025 dosegla 0,859 evra, kar je najvišja vrednost od začetka podatkovne serije. Podatki potrjujejo navedbe Petrola. To pomeni, da pri nakupu litra bencina skoraj 86 centov pobere država. Podatki kažejo, da so obdavčitve goriv nominalno v drugi polovici leta 2024 in v 2025 nadpovprečne oziroma rekordne - najvišje v zadnjih 17 letih.

Povprečno najvišja nominalna obdavčitev (od začetka do konca vlade) je bila v času vlade Alenke Bratušek. V tem obdobju je povprečna obdavčitev (upoštevanje zneska vsek davkov) litra bencinskega goriva znašala 0,82 evra. Sledi vlada Mira Cerarja z 0,793 evra. Na tretjem mestu je druga Janševa vlada in nato vlada Roberta Goloba.

Obdavčitev trenutno nadpovprečna

Aktualna vlada je v zadnjem letu in pol skoraj podvojila takso CO2. Povprečje znižujejo prva trimesečja Golobove vlade, ko so visoke cene goriv na svetovnih trgih vlado prisilile v nižanje trošarin. Golobova vlada je ob prevzemu oblasti skoraj izničila prispevek OVE in SPTE, več kot prepolovila prispevek URE ter za nekaj mesecev skoraj povsem odpravila takso CO2. Golobova vlada je edina posegala v višino prispevkov ter taks, preostale vlade so cene goriv uravnavale zgolj s prilagajanjem trošarin, je razvidno iz podatkov.

Če pogledamo v odstotkih, so bila goriva najbolj obdavčena v času Mira Cerarja. Povprečna obdavčitev (vseh davkov, taks in prispevkov) je bila v tem času približno 62,3-odstotna. Aktualna vlada je v tej metriki med najugodnejšimi, saj je povprečna obdavčitev do konca leta 2025 znašala dobrih 52 odstotkov. Za korektno primerjavo bi morali počakati do konca mandata trenutne vlade.

Povprečna obdavčitev v celotnem obdobju je znašala 56,5 odstotka oziroma 0,74 evra. Ob koncu leta je bil delež obdavčitve 58,3-odstoten oziroma 0,846 evra. Za primerjavo, dizelsko gorivo je v povprečju manj obdavčeno od bencina. Povprečna obdavčitev dizelskega goriva je bilo od 2008 pri 52,8 odstotka, to je 0,67 evra.

Če pogledamo na trimesečni ravni, so davki največji delež cene zajemali v času tretje vlade Janše. V druge trimesečju 2020 so davki zajemali rekordnih 70,9 odstotka cene. Istočasno je bila posledično najnižja tudi cena goriva brez dajatev. Ob začetku mandata vlade je življenje ustavila pandemija koronavirusa. Zaradi omejitev so cene nafte močno upadle. Podatki sicer kažejo, da Janševa vlada takrat ni višala prispevkov, taks ali trošarin. Trošarine so celo malo znižali v primerjavi s predhodno vlada Marjana Šarca.

Kdo je najbolj 'friziral' cene?

Odgovor je odvisen od pogleda. V primeru spreminjanja obdavčitve v odstotkih se je ta najbolj spreminjala v tretji vladi Janeza Janše. Takrat se je delež davkov v ceni goriva gibal od 45 pa do 71 odstotkov. Dodati je treba, da je bila to posledica nestanovitnosti cen goriv in spreminjanja davkov. Za odgovor na to vprašanje je treba pogledati spreminjanja trošarin, in ne deleža davkov v ceni.

To je razvidno, da je najbolj davke spreminjala vlada Roberta Goloba. Kot rečeno, je edina vlada, ki se je lotila spreminjanja višine takse CO2, prispevka URE in prispevka OVE in SPTE. Vendar gre v tem primeru za kupca pozitiven ukrep, saj je takrat omenjene davščine znižala zaradi visokih cen goriv pred prištetjem davkov. Proti koncu mandata pa je vlada krepko zvišala takso CO2 in s tem podražila 95-oktanski neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo.

Če upoštevamo izključno trošarine, pa so bile te najvišje v času vlade Mira Cerarja. Višje od trenutnih so bile tudi pod vlado Alenke Bratušek ter drugo vlado Janeza Janše, kažejo podatki.

Prihajajoča vlada, katerakoli bo sedla za krmilo kokoške, bo potencialno lahko imela pri gorivih težje delo. Veliko bo odvisno od vojne v Iranu. Če se bodo boji stopnjevali in razširili na okoliške države ali če bi prišlo do dejanske zapore Hormuške ožine, bo to cene nafte pognalo v nebo. Države oziroma vlade – tudi slovenska – pa bodo morale znižati dajatve, če ne želijo, da se bodo višje cene na svetovnih trgih neposredno odrazile na domačih bencinskih črpalkah. To se je tudi zgodilo, pomeni pa manjše prilive v davčno blagajno.

Kaj sestavlja ceno goriva?

Osnovo predstavlja prodana cena 95-oktanskega bencina brez dajatev. Ob tem se obračuna CO2 taksa - okoljska dajatev za onesnaževanja zraka z ogljikovim dioksidom. Najnižji je prispevek URE oziroma prispevek za energetsko učinkovitost. Sledi prispevek OVE+SPTE, s katerim se zagotavlja podpora proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) ter soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE). Največji delež cene goriva je trošarina. Za konec se zaračuna še davek na dodano vrednost (DDV).

Skoraj 60 odstotkov cene v Sloveniji predstavljajo trošarine, takse, prispevki in davki. Preostalo ceno predstavljajo stroški črpanja, rafinerij, transporta, distribucije in marže trgovcev. Omenjeni udeleženci dobijo dobrih 40 odstotkov cene. Skratka, Savdska Arabija s prodajo nafte zasluži bistveno manj od zahodnih držav.