Komu 'ne diši' 37 milijonov evrov?

Več kot 37 milijonov evrov – drugi največji dobitek v zgodovini Eurojackpota, vplačan 23. maja letos v Kranju – še vedno čaka na dobitnika, da ga prevzeme. "Kje je skrivnostni milijonar?" se sprašujejo pri Loteriji Slovenije, kjer so nam pisno potrdili, da dobitka po več kot dveh mesecih še vedno ni nihče prevzel.

Srečnež, ki očitno ne ve, da je postal milijonar (morda pa nikoli ne bo), lahko pravico do izplačila uveljavi le še do 21. avgusta 2025, v nasprotnem primeru bo celotni znesek – skupaj z vsemi obrestmi – vrnjen v skupni evropski sklad igre Eurojackpot.

Kaj bi storili, če bi vam nakazali 37 milijonov evrov?

Gre za vprašanje, ki v trenutku sproži val domišljije. Večina bi najbrž pomislila na zgodnje upokojevanje, premišljena vlaganja, donacije v dobrodelne namene ali pa na razkošna potovanja in nepremičnine.

A kaj bi z nepričakovanim milijonskim dobitkom naredili kot skupnost?

Ob morebitnem izplačilu rekordnega Eurojackpot dobitka bi pomemben finančni priliv namreč prejela tudi lokalna skupnost – natančneje občina, kjer ima dobitnik prijavljeno stalno prebivališče. Po veljavni zakonodaji se od dobitkov iz iger na srečo v Sloveniji obračuna 15-odstotni davek, kar v tem primeru pomeni približno 5,6 milijona evrov.

Naključno izbrane slovenske občine smo povprašali, kako bi tak nepričakovani finančni priliv izkoristili in katere projekte oziroma področja bi uvrstili med prednostne naložbe.

Kranj: "Odločitev zahteva širši konsenz"

Iz Mestne občine Kranj, kjer so lahko še zlasti optimistični, saj je bil prav tam vplačan zmagovalni listek, so sporočili, da se bodo o porabi sredstev odločali šele po morebitnem prevzetju dobitka. "Gre namreč za odločitev, ki zahteva širši konsenz," pravijo. Pojasnjujejo, da je v občinskem proračunu za leto 2025 načrtovanih približno 95 milijonov evrov prihodkov. "Morebitni dobitek bi tako zajel približno 5,9 odstotka letošnjih proračunskih prihodkov."

Lenart: Zgradili bi nov vrtec in asfaltirali ceste

"Verjetno si vsaka občina želi, da bi dobitek pripadal njej, saj gre za res velik znesek," razmišlja Mojca Guzej iz Občine Lenart, kjer 15-odstotni davek dobitka Eurojackpot zajema kar tretjino letnega občinskega proračuna.

"S tem denarjem bi lahko zgradili nov vrtec v Selcih, ki je v načrtu razvojnih programov v naslednjem letu, ter poskrbeli za asfaltiranje vseh makadamskih cest in sanacijo preostalih občinskih cest," pravijo pri Občini Lenart.

Šentilj: Realizirali bi socialne, kulturne in športne projekte

Tudi za občino Šentilj 5,6 milijona evrov pomeni tretjino letošnjega proračuna. "Če bi dobitnik prihajal iz naše občine, bi prejeti davčni prihodek namensko porabili za izvedbo ali podporo različnih programov in projektov s področja sociale, športa in kulture," so nam povedali predstavniki občine.

Kamnik: Prioriteta je obnova infrastrukture po poplavah

Tudi v Kamniku bi se občina v primeru prejema omenjenega zneska osredotočila na izvedbo ključnih projektov, ki vplivajo na kakovost življenja občanov ter prispevajo k varnejšemu, povezanemu in trajnostno naravnanemu okolju.

Idej za naložbo več kot petih milijonov evrov ne manjka. "Del sredstev bi prednostno usmerili v popoplavno obnovo infrastrukture, saj sanacija posledic neurij še vedno zahteva velike finančne vložke," pojasnjujejo pri Občini Kamnik.

"Nadalje bi vlagali v obnovo cest, ureditev zelene osi za pešce in kolesarje, izgradnjo oziroma prenovo športne dvorane, nadgradnjo športne infrastrukture ter kulturne objekte in programe, tako v prenovo obstoječih kulturnih objektov kot za podporo programom in ustvarjalcem, ki s svojim delom bogatijo družbeno življenje in identiteto občine."

Na kamniški občini dodajajo, da znesek v vrednosti 5,6 milijona evrov zajema dobrih 9 odstotkov občinskega proračuna, zato bi takšna priložnost občutno pospešila uresničevanje njihovih razvojnih in trajnostnih ciljev.

Maribor: Znesek bi porabili v največjo korist občanov

Za Mestno občino Maribor znesek zajema 2,66 odstotka letnega proračuna. Če bi davek pristal na njihovem računu, bi si prizadevali sredstva porabiti tako, da bi jih občani tudi neposredno občutili. "Kako konkretno bi razporedili sredstva, bi bilo vprašanje medresorske presoje. Vsekakor pa bi priliv dobro izkoristili za projekte, za katere bi presodili, da bodo občanom in občankam v največjo korist," sporočajo.

Koper: Gradili bi nov zdravstveni center

"V Mestni občini Koper bi omenjeni znesek, ki zajema slabih pet odstotkov od predvidenih 113,8 milijona evrov proračunskih odhodkov za leto 2025, namenili za realizacijo že predvidenih naložb, med katerimi je največja gradnja novega zdravstvenega centra, ocenjena na skoraj 32 milijonov evrov z vključenim davkom," so nam povedali na koprski občini.

Ljubljana: "S prihodki izboljšujemo kakovost življenja meščanov"

MOL pojasnjuje, da je v odloku o rebalansu občinskega proračuna za leto 2025 predviden tudi davek na dobitke od iger na srečo, in sicer v vrednosti 950 tisoč evrov. Davek je del prihodkov integralnega proračuna, sredstva pa se porabijo za namene, ki so predvideni na odhodkovni strani proračuna MOL, kar sprejme Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

"Vsi projekti, ki jih v Mestni občini Ljubljana izvajamo, so zasnovani z mislijo na naše meščanke in meščane, saj z njimi lajšamo in izboljšujemo kakovost njihovih življenj, enako bi bilo s hipotetičnim prihodkom, o katerem sprašujete," odgovarjajo pMOL.

Domžale: Sredstva bi namenili ključni infrastrukturi

Na Občini Domžale so enotni, da bi se morebitni davčni prihodek od iger na srečo stekel v integralni proračun in bil porabljen za izvedbo investicij, ki so opredeljene v proračunu Občine Domžale.

"Med prioritetami so med drugim gradnja Zdravstvenega doma Domžale, osnovnih šol in vrtcev ter drugi ključni občinski infrastrukturni projekti," sporočajo. "Znesek v vrednosti 5,6 milijona evrov zajema približno 13 odstotkov veljavnega proračuna Občine Domžale."

Celje: Naložba v projekte za izboljšanje življenjske kakovosti

Za Mestno občino Celje 5,6 milijona evrov pomeni približno 5,78 odstotka načrtovanih občinskih odhodkov za tekoče leto.

"Če bi dobitnik prihajal iz naše občine, bi bilo 5,6 milijona evrov iz davčnih prihodkov lepa priložnost za vlaganje v projekte, ki bi dolgoročno izboljšali kakovost življenja vseh naših občank in občanov," izpostavljajo na celjski občini. "Lani smo iz tega naslova prejeli 223.869 evrov, ki smo jih odgovorno namenili za investicije v vrtcih in šolah ter za sofinanciranje javnih del, s katerimi smo podprli tako lokalno gospodarstvo kot ranljive skupine prebivalstva."

Bo srečni dobitnik pravočasno prišel do svojih milijonov? Foto Bobo

Čeprav je od žrebanja minilo že več kot dva meseca, Slovenija še vedno čaka na skrivnostnega milijonarja, ki je vplačal listek za drugi največji Eurojackpot v zgodovini države. Na Loteriji Slovenije pozivajo k preverjanju listkov in opozarjajo na rok za prevzem (21. avgust 2025), slovenskim lokalnim skupnostim pa medtem ne manjka idej, kako bi kar najbolje unovčile davčni prihodek iz tega naslova.

Znesek, ki bi v občinski proračun stalnega prebivališča dobitnika pritekel kot 15-odstotni davek na dobitek, bi v številnih primerih pomenil večodstotni delež letnih proračunov in omogočil pospešeno izvedbo prioritetnih naložb – od zdravstvene in šolske infrastrukture do obnove po naravnih nesrečah, ureditve cest in predvsem splošnega izboljšanja kakovosti življenja občanov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar